Če bi podprli Edisona in ne Tesle

Nevem kako bi prenašali elektriko na velike razdalje.

Preprosto bi pač malo kasneje prešli na izmenični tok.

To, da bi kasneje prešli na izmeničnega, se tudi meni zdi smiselno. Ampak kaj, če bi bil lobij tako močan, da do tega ne bi prišlo?
Kako bi izgledala tehnologija, ki bi temeljila na enosmernem toku?

Za daljnovode, dolge 1000km in več, se že zdavnaj uporabljajo enosmerne napetosti nad 1GV. Naprimer dalnovod Cabora-Bassa in ostali daljnovodi po rusiji, ameriki, etc.

Ugotovili ste, da je bila zmožnost transformiranja napetosti tista, ki je povzročila razliko. Ampak pri sedanji razvitosti SMPS (stikalnih pretvornikov) utegne biti prihodnost prejkone enosmerna.

A. Smith: V bistvu je prehod na enosmerni tok upravičen že pri povezavah nad 500km

Za daljnovode, dolge 1000km in več, se že zdavnaj uporabljajo enosmerne napetosti nad 1GV.

jap, zato pa je ameriski elektro sistem tako v pi*** zaradi tega bodo ameriska mesta se bolj pogosto v temi.

Iz 220v smo prešli na 230 zato ker so hoteli standardizirati napetost v evropi. Nemci (tako kot mi) so imeli 220V, britanci pa 240V. Tako smo mi zvišali oni pa znižali napetost.

Slovenske železnice imajo skoraj celotno omrežje 3kV enosmerne napetosti. Stare lokomotive so imele boljšo vlečno karakteristiko pri enosmernem napajanju. Tem novim Siemensovim je vseeno - samo da majo štrom Zadevo smo baje podedovali od Italijanov, vmes so pa oni že prešli na izmenični sistem.

Pozdrav

Istosmerna napetost 3kV DC na železnici pri nas je posledica zgodovine, saj smo jo praktično podedovali. Italjani so namreč med obema svetovnima vojnama (točneje 1936) elektrificirali progo od Sežane do Postojne in od Pivke do Reke. Pripravljena je bila tudi elektrifikacija Soške proge, a je zadeva zaradi duge svetovne vojne padla v vodo. Italija ima še danes ta sistem, razen na novih hitrih progah, kjer je uveden sistem s 25kV/50Hz. Kot odškodnino pa smo dobili nekaj lokomotiv (serija JŽ 361 imenovana tudi Breda ali Musolini) in pa nekaj elektromotornikov, ostalo pa je bilo zgrajeno v lastni režiji...

Električni sistem slovenskih železnic ni neodvisen od ostalega javnega električnega omrežja, saj se napaja ravno iz njega. V ta namen je vzdolž slovenskih prog postavljeno 17 napajalnih postaj, kjer se AC električna energija iz javnega omrežja pretvarja v DC energijo za železnico. Kar se pa dogaja znotraj železniškega DC električnega sistema, je pa res stvar železnic.

Kot neodvisno električno omrežje za napajanje železnic šteje švicarski sistem, kjer imajo železnice lastne elektrarne predvsem zaradi tega,ker uporabljajo sistem s 15kV/16,7Hz, ki je bil do pojave pretvornikov nekompatibilen z javnim elektro omrežjem.

AC je premagal DC ravno zaradi lahke transformacije nivoja napetosti in pa zaradi robustnih asinhronskih motorjev, ki niso potrebovali komutatorja.

Danes je zaradi statičnih pretvornikov postalo praktično nepomembno, kakšen je sistem za prenos energije, tako, da lahko pojektanti izberejo najugodnejši sistem za dane razmere.

LP

Jože

Tako na hitro bi dejal, da je to posledica kožnega (skin) efekta.

Daljnovodi imajo induktivnost in kapacitivnost. Daljši kod je, bolj se čuti ta dva pojava. Zato postane za daljše razdalje bolj ekonomicna uporaba enosmernega toka, ker so izgube pri usmerjanju in razsmerjanju nižje, kot bi bile pri prenosu energije z izmeničnim tokom