Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.
Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove metode, ki omogočajo natančnejše spremljanje dogajanja na atomskem nivoju.
Žal to še ne pomeni, da bomo kmalu namesto silicija v računalnikih imeli benzenove obroče. Mark Reed, predstojnik oddelka za inženirstvo na Yalu, namreč opozarja, da je dosežek predvsem akademske narave, medtem ko je njegova komercializacija še desetletja oddaljena. Zatakne se že pri sami izdelavi, saj morajo v zlato elektrodo izjedkati majhno luknjico in vanjo posaditi organsko molekulo tako, da se usede vanjo in leži neposredno nad tretjim priključkom iz aluminijevega oksida. Poskusili so 418-krat, dobili pa le 35 delujočih primerkov.
Poskusili so 418-krat, dobili pa le 35 delujočih primerkov.
Hja no, tole samo po sebi niti ni tko švoh - to je 8,37% yield. Niso redki procesorji, ki majo yielde tut 10x nižje. Ja, sej vem - to je samo en kontakt, procesor jih nuca milijarde. Je pa vsekakor novo upanje za Moora.
Neprimerno višje zmogljivosti pomenijo ekonomsko neumnost. Vsaka nova reč mora bit ravno tolk zmogljivšejša, da folk to na veliko kupuje in nič bolj. Ko prodaja mal upade, zopet izdaš še mal hitrejšo izvedbo. ABC maksimiziranja dobička.
Sicer je pa stvar še tako daleč, da bojo do takrat reči že bistveno hitrejše in bo tole le še inkrementalna pohitritev.
Če moraš molekulo ponucat za klasični tranzistor, je to po moje že mau potrata. Molekula bi lahko bila, oziroma bi morala biti, uporabljena kot kvantni tranzistor.
kar bo lažje izdelat, tiso pa bo obveljalo; a ne!? ker zlagat molekule eno za druga da dobiš 100 tranzistorjev je čisto drugo kot štancat miljarde tranzistorjev na 22nm...
a thomas pa že kar kwarke zlaga za njegov tranzistor v protokolu?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Ne verjamem v subnano tehnologije, z edino izjemo molekularnega kvantnega izračunavanja. Pa še to imaš pravzaprav nanodevice, ki interno posluje piko ali manj.
Neprimerno višje zmogljivosti pomenijo ekonomsko neumnost. Vsaka nova reč mora bit ravno tolk zmogljivšejša, da folk to na veliko kupuje in nič bolj. Ko prodaja mal upade, zopet izdaš še mal hitrejšo izvedbo. ABC maksimiziranja dobička.
To je na žalost res ja ampak dost ljudem bi prav prišel miljonkrat in še več močnejši računalnik, ne za korist posameznika ampak za korist človeštva.
Neprimerno višje zmogljivosti pomenijo ekonomsko neumnost. Vsaka nova reč mora bit ravno tolk zmogljivšejša, da folk to na veliko kupuje in nič bolj. Ko prodaja mal upade, zopet izdaš še mal hitrejšo izvedbo. ABC maksimiziranja dobička.
To je na žalost res ja ampak dost ljudem bi prav prišel miljonkrat in še več močnejši računalnik, ne za korist posameznika ampak za korist človeštva.
pač ekonomija vse zajebe ane
... not (oba posta me lepo nasmejala)
Poleg paradoksa, da je, kar vidva poimenujeta 'ekonomija', edino kar sploh omogoča razvoj in brez tega mehanizma bi se prvi ljudje enostavno posušili na mestu, ker pač ne bi niti shodili, upoštevajte, da večinoma živimo v prostem svetu/ekonomiji, torej ti nič ne brani narediti tehnologijo, ki bi bila 100 let pred časom in jo uporabiti. Prav tako, nimajo ti nobene ovire za to (a market domination vam ni dovolj incetiva?). Maximizacija dobička vsekakor ni kar direkt = počasnejšemu razvoju in minimalni stimulaciji za prodajo. In za trenutke, ko to je res imaš legislacijo tukaj in cel kup zakonov in regulatorjev. Pač, če se počutite ogoljufane ob nakupu neke tehnologije, je to kot celota še vedno lepo delujoč sistem z rezultati oz. je fail na tvoji strani (daješ denar in s svojim $ glasom podpiraš trenutno stanje), če si mnenja, da cena ni poštena, pa še vedno kupiš.
Ampak kakor koli, še posebej me je zmotila prva poved, ki je kakor koli vzameš, pač napačna.
Neprimerno višje zmogljivosti pomenijo ekonomsko neumnost.
To, še posebej bolj kot greš na makro nivo, ni res (kjer se 'zmogljivosti' seveda nanašajo na kvaliteto produktov, ne na ekonomske zmogljivosti).
Podučite me prosim (in zakaj je to vedno maximizacija dobička -oz. kako je mišljen tisti 'Neprimerno', skok parih let ali si mislil komplet revolucijo za več generacij?).
Razvijes 100x hitrejsi procesor, nc ne poves o tem, ga umetno upocasnis da je sam se 2x hitrejsi in cakas da te konkurenca dohiti. Potem spet ta tvoj 100x hitrejsi procesor upocasnis da je 2x hitrejsi od nove konkurence in lepo zivis kakih 5 let :D
Razvijes 100x hitrejsi procesor, nc ne poves o tem, ga umetno upocasnis da je sam se 2x hitrejsi in cakas da te konkurenca dohiti. Potem spet ta tvoj 100x hitrejsi procesor upocasnis da je 2x hitrejsi od nove konkurence in lepo zivis kakih 5 let :D
taki preboji so redki, tehnologija se začne prodajat v hipu ko je konkurenčna. razvoj ni zastonj in praktično nikjer se ne razvija na zalogo.
Jup, se strinjam z obema pred mano. Treba se je zavedat da noben ne proizvaja zato ker rad proizvaja ampak zato da zasluži $$$. Intelov cilj ni čimhitrejši procesor ampak čimvečje dividende konec tega in tudi naslednjega leta. Vse hitrejši procesorji se le orodje za doseganje tega cilja.
Hja, sej kaj pa sem jaz napisal? Načeloma isto, samo povejte mi, kako 100% trdite, da ni maximizacija dobička (če izpustimo neke redke primere specializiranih/posebnih trgov), da izdaš 100× hitrejši proc in odpihneš konkurenco (vstopni stroški so visoki, najmanjši obseg tudi, torej ni velika verjetnost vstopa novih omembe vrednih konkurentov, ki se bi hranili iz istega kupa denarja potrošnikov)? Odgovor ni pač kar tako enostaven, ker lahko, da je to boljša možnost, lahko da ni.
Aja, pa tudi, če ti lahko razviješ 100× boljši proc, je dokaj verjetno, da ga lahko še kdo drugi cca hkrati. In kot je že bilo omenjeno, ta razvoj ni zastonj in ni smiselno/varno za podjetje (in vlagatelji tega nočejo oz. to zelo hitro kaznujejo!), da spi na lovorikah, ker to lahko pomeni, da zgubi celoten biznis čez noč. Torej, takoj ko je denar (torej, da ni preveč skupnih izgub (v kar se šteje tudi razvoj tega 100× proca) in, da so tako ali drugače sredstva za nadaljnji razvoj), se bo delalo na razvoju za naprej, če ne drugega zaradi varnosti in oteževanja vstopa konkurentom (oz. pač zaradi boljše pozicije podjetja na trgu).
Noben tudi še ni govoril o ceni. Boljši produkt v večini potrošnikov pomeni, da so zanj pripravljeni plačati več (koliko njih zmore to pri kakšni ceni, torej kakšno je skupno povpraševanje na trgu, je drugo), torej imaš lahko astronomske cene proporcionalno glede na konkurenco (recimo v tej temi par mio EUR na CPU), če vidiš, da se ti to pač splača. Omejevanje/slabšanje produkta (torej poslovni model), je samo ena izmed možnosti/postavk, kako maximizirat profit (ker tukaj govorimo praktično o novem produktu, kjer bi na začetku valda bilo samo eno podjetje, kar pomeni, da je ponudba na trgu enaka ponudi tega, enega podjetja, po domače monopol) v nekem danem trgu.
Pa še, če se navežem on topic, to ne bo neka revolucija oz. bo razvoj postopen in počasen ter nemonopolen, ker je igralcev ogromno. Torej bo edina konkurenčna prednost kratko časovno obdobje, kdo bo prvi izdal produkt (to je kot nov trg, s tistimi tipičnimi tremi fazami še pred njim -za primer bi lahko analogno povezavo naredili do trga oz. proizvajalcev HDDjev in SSDjev).
In ja, meni je super, da se svet tako vrti, če bi imel boljšo idejo, bi bil car.
(oba posta me lepo nasmejala)