Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo bodo na decembrski slovesnosti prejeli francoski kemik Jean-Pierre Sauvage, britanski kemik James Fraser Stoddart in nizozemski kemik Ben Feringa za načrtovanje in sintezo molekularnih strojev. Najmanjši mogoči motorji so posebej oblikovane molekule, ki ob dovajanju energije opravljajo želeno funkcijo. Če lahko bički poganjajo bakterijo, zakaj neki ne bi mogel človek izdelati umetnih molekularnih strojev, se je daljnega leta 1984 na slovitem predavanju (splača se ga pogledati) vprašal Richard Feynman. Letošnji Nobelovi nagrajenci so to vizijo začeli udejanjati že pred Feynmanovim predavanjem na način, ki si ga dotlej ni nihče zamišljal.

Prve korake k razvoju molekulskih motorjev je...

Slo-Tech - Zgodi se tudi najboljšim in Univerza Yale je razkrila, da so bili 10 mesecev na internetu nevede dostopni imena in številke zdravstvenega zavarovanja za 43.000 študentov in zaposlenih, ki so bili s fakulteto povezani leta 1999. Drugi osebni podatki niso bili javno dostopni, prav tako ni znano, ali je podatke dejansko kdo prenesel.

Yale vali krivdo na Google, ki je lanskega septembra spremenil nastavitve za svoje iskalne pajke. Ti od takrat prelezejo tudi javno dostopne FTP-strežnike, česar pa Yale ni vedel. Yalu se je zgodilo, da so imeli na enem izmed strežnikov, kjer so bili večidel odprtokodni materialu, tudi datoteko z omenjenimi podatki. Bila je sicer v nevpadljivi mapi z nesumljivim, zaradi česar Yale dvomi, da jo...

PhysOrg.com - Z Univerze v Nottinghamu poročajo o izdelavi molekularnega magneta (SMM, single-molecule magnet) iz dveh atomov urana-238, o čemer poročajo v članku A delocalized arene-bridged diuranium single-molecule magnet v Nature Chemistry. Molekularni magneti so predmet živahnih raziskav, ker obljubljajo izdelavo tehnologije za shranjevanje podatkov, ki bo nudila več stokrat gostejši zapis od klasičnih trdih diskov.

Steve Liddle, ki se ukvarja s kemijo urana, je uranove atome povezal z molekulami toluena. Nastali kompleks je izkazoval magnetne lastnosti. SMM so namreč posebna skupina molekul, ki so magnetne na molekularnem nivoju. Pod določeno temperaturo blokiranja se pojavi magnetna histereza in molekula se vede kot majhen trajni magnet. To pomeni, da se v njih za razliko od...

New Scientist - Raziskovalci iz Stuttgarta, Tokia in Kjota so iznašli nov način zaščite bankovcev, ki bi lahko ponarejevalcem pristrigel peruti za dlje časa kakor običajne metode. V članku Organic Electronics on Banknotes, ki je objavljen v reviji Advanced Materials, poročajo o uporabi organskih tankoslojnih tranzistorjev (TFT) za zaščito bankovcev pred ponarejanjem.

Na bankovce v primerni geometriji nanesejo plasti zlata, aluminijevega oksida in organskih molekul, ki se sprimejo v tankoslojne tranzistorje na površini bankovca. Vse to poteka brez uporabe agresivnih kemikalij ali visokih temperatur, ki lahko poškodovale bombažna vlakna v bankovcih. Tako pridobljeni bankovci...

The New York Times - V 86. letu starosti je v Cambridgeu v Massachusettsu zaradi posledic raka trebušne slinavke umrl znani v Varšavi rojeni matematik francoskega rodu Benoît B. Mandelbrot, ki ga poznamo kot očeta fraktalne geometrije. Mandelbrot je termin fraktal skoval leta 1975 za opis objektov, ki vsebujejo podrobnosti pri poljubni povečavi, so preveč nepravilni za opis z običajnimi evklidskimi geometrijskimi prijemi, so samopodobni, imajo Hausdorffovo razsežnost večjo od topološke razsežnosti ali so določeni rekurzivno. V naravi so jim še najbolj podobni oblaki, strele, snežinke in obale. Najbolj znana šolska primera fraktalov sta Mandelbrotova množica in Kochova snežinka.

Študiral...

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom (Laboratorij za elektrokemijo materialov, KI) razvili nov princip za izdelavo litij-ionskih baterij, kjer so aktivna komponenta organske molekule. Odkritje opisuje članek Electroactive Organic Molecules Immobilized onto Solid Nanoparticles as a Cathode Material for Lithium-Ion Batteries, ki je objavljen v zelo ugledni kemijski reviji Angewandte Chemie.

Boštjan Genorio in Miran Gaberšček (oba Katedra za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale) ter Romana Cerc-Korošec (Katedra za anorgansko kemijo) s FKKT UL so s kolegi s KI raziskovali uporabo organskih molekul v litij-ionskih...

Slashdot - Google se v okviru svoje e-poštne storitve že dlje časa ne omejuje le na posameznike, temveč snubi tudi podjetja, univerze in druge velike ustanove. Kar nekaj šol je že zaupalo skrb za svojo elektronsko korespondenco Gmailu in februarja so se za to odločili tudi na ameriškem Yalu. Svojo odločitev so nekoliko premislili in se odločili, da jo za zdaj preložijo.

Razlogov je več, pravi namestnik predstojnika oddelka za znanost in tehnologijo Steven Girvin, in poudarja obilico pomislekov, ki so jih izrazili zaposleni. Razdelil jih je v tri skupine: problemi z oblačnim računalništvom (prenos informacij med virtualnimi strežniki na internetu), tehnološke nevarnosti in slabosti ter ideološke težave. Google shranjuje podatke na treh naključnih mestih, da bi preprečili izgubo podatkov, kar jih hkrati izpostavlja kopici vlad in državnih zakonov. Google Yalu prav tako ni hotel posredovati seznama držav, kamor bi ti podatki lahko romali; razkriti so bili pripravljeni le 15 držav, kamor...

ScienceDaily - V zadnjih dneh astronavti odkrivajo različne spojine v vesolju, najsi bodo relativno blizu Zemlje ali povsem na drugem koncu. Ta teden so pomemben doprinos k poznavanju Lune dodali Indijci, saj njihova misija Chandrayaan 1 (v hindijščini to pomeni potovanje na Luno) na Mesecu našla vodo. In to ne malo, saj so odkrili več kot 40 malih kraterjev z lednimi depoziti. Skupno gre za več kot 600 milijonov kubičnih metrov vode v kraterjih s premerom do 15 kilometrov, ki ležijo v stalni senci....

Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove...

News.com - V sledenju Moorovemu zakonu se raziskovalne ekipe, ki razvijajo nove procesorske tehnologije, pri zmanjševanju elementov soočajo s problemi, ki se pojavijo šele na submikronskem nivoju. Eden od teh je tudi povečevanje upornosti prevodnih elementov med polprevodniškimi deli. V ta namen sedaj pri Intelu razvijajo ogljikove nanocevke.

Prehod iz aluminija na baker v devedesetih je sicer omogočil nadaljni razvoj zaradi boljših prevodnih lastnosti samega materiala, vendar pa trenutni velikostni razred povzroča upornost že na nivoju atomov. Ogljikove nanocevke zaradi drugačnega principa prevajanja (elektronski oblak, ki obdaja cevke) omogočajo boljšo prevodnost ob hkratnih zmanjšanih izgubah (in segrevanju). Kljub obetajočim lastnostim pa prehod zavira predvsem nezmožnost izdelave enako dolgih in prevodnih nanocevk.

Več tukaj.

New Scientist - Na New Scientist poročajo, da je IBM začel v sodelovanju s švicarsko univerzo razvijati prvo računalniško simulacijo celotnih človeških možganov vse do molekularnega nivoja. Zadeva bo zasnovana na osnovi Blue Gene-a. Uporabili bodo podatke, ki jih Markram z ekipo z Ecole Polytecnique Fédérale de Lausanne, Švica, zbira že več kot desetletje. V prvi fazi bodo simulirali samo nevronsko mrežo, potem pa bodo razširili simulacijo do molekularnega nivoja. Za dosego cilja bodo po napovedih potrebovali 10 let.

ScienceDaily - Nanocevčice, skupek tesno vezanih ogljikovih molekul cilindrične oblike, znanstvenikom vztrajno pripravljajo nova prijetna presenečenja. Dolg seznam njih potencialih uporab se je nedavno še povečal, ko je uspelo dvema raziskovalcema iz Rochesterske univerze osamiti nanocevčico (do sedaj so vedno preučevali le zavozljane snope) in opazovati njeno fotonsko emisijo.

To so storili tako, da so nanocevčico osvetlili z natančno usmerjenim laserjem in merili frekvenco oddane svetlobe. Iz razlike med absorbirano in izsevano svetlobo lahko potem sklepamo tako o fizikalnih lastnostih nanocevčice same, kot tudi njene okolice.

Razultati so prav neverjetni. Spekter je takorekoč idealen za sobne pogoje. Ne le, da je zelo ozek in diskreten, tudi stalen je. Lastnost, ki je ne moremo pripisati nobeni poznani molekuli. Vse namreč nekaj časa sevajo fotne, nato prenehajo in potem spet začnejo.

Stalen in natačen vir fotonov, kakršen je ta, je nujen za kvantno optiko. Novih področji uporabe pa s tem...

The inquirer - Če spremljate naš oddelek Znanost in Tehnologija, ste verjetno že videli podobne napovedi naših uporabnikov. Namreč to, da nanotehnologija vse bolj prodira v računalništvo ter se počasi zabrisujejo meje med biokemijo, elektroniko in računalništvom.

Tako sem na Inquirerju zasledil, da Sonyjev razvojni oddelek skupaj z inštitutom Maxa Plancka razvija e-nos, ki bo deloval na osnovi nanodelcev; delujoči primeri recimo prepoznavajo različne vrste kave in bi lahko bili zanimivi v industriji.

Kar je mogoče še pomembnejše za naše področje, je uporaba relativno preproste molekule, kot je DNK, za pomnilniške namene. Vanjo ali pa v proteine naj bi vgradili do 5 nm velike polprevodnike in s tem dobili pomnilniški čip. Za razliko od e-nosu je slednji projekt še vedno bolj kot ne v zraku, saj mu do uporabe, ki bo sicer nujna, napovedujejo še celo desetletje. Več tukaj.

SiOL - Predstavljajte si CD s spominsko kapaciteto, ki znaša ne 650 MB ampak 650.000.000 MB. To je res možno, vendar ne pričnite takoj snemati vseh vrst wareza iz interneta še prekmalu, zna se namreč zgoditi, da bo preteklo še mnogo let, preden se ta tehnologija zares uveljavi in preide v široko proizvodnjo in uporabo.

Največji trenutni problem pa znanstvenikom predstavlja počasnost branja ter pisanja informacij na atomskem nivoju. Zato lahko samo čakamo na tiste čase, ko bomo lahko na CD-je shranjevali nepredstavljive količine podatkov. Slin slin. Aja, pa skoraj bi pozabil... Še klik!

P.S.: Cena tudi še ni znana.[:D]

CNN - Težava, ki nastane pri doseganju vedno višjih frekvenc, se pojavi pri miniaturizaciji tranzistorjev oziroma njim podobnim elementov. Osnova, kakršna je uporabljena sedaj (slicij, aluminj in baker), ne bo več dolgo zmožna podpirati nadaljne miniaturizacije. Zato že potekajo raziskave, predvsem na področju nanotehnologije, kjer se čipe gradi na osnovi atomov in molekul. HPjevim znanstvenikom je že uspelo ugotoviti način, kako "upravljati" z določeno molekulo in ji s tem spreminjati električno prevodnost, kar pa je v principu enako sedanjim tranzistorjem. Tisti, ki želite vedeti več, pa oddeskajte sem.