Protokol

Če:

inteligenca = simulacija


- potem imam prav. Potem je simulacija vremenskih dogodkov umetna (vremenska) inteligenca. Tudi človek jo ima nekaj, ko po večernih oblakih na zahodu sklepa, da jutri bo pa dež. Toda umetna je na tem področju že postala močnejša. Dobro simulira dogajanja v atmosferi in izpiše prognozo.

Kaj pa na področju izumljanja novih algortimov? Morda. Milijardo jih presimulira in zapiše najhitrejšega v fajl.

Kaj pa na področju foldinga? Nasimulira milijone dogodkov in rezultate shrani.

Kar je inteligence je simulacija dogodkov v nekem modelnem prostoru.

Nič "več" ni. Vsaj po moji definiciji ne. Pa potrebujemo kaj več, kot zajema ta definicija?

Jest mislim da ne.

SAI, izšla iz "čiste" evolucijske borbe za obstoj, bi bila podobna Terminatorju.

Ampak mi ji bomo to bojevitost smeli "pozabiti" vgraditi, ker njen obstoj ne bo odvisen od predhodnih zmag v evoluciji, pač pa od njene ustreznosti našim namenom. Nobenega motiva za ekspanzijo, mimo nam všečnih, ne bo imela.

Hm a ne bi SAI naredili ravno z evolucijo. Torej cilj vsake instance je "pravilno čimhitreje reši problem". Če te katera instanca prehiti umreš. Torej bi končna SAI imela motiv "obstati". In celo precej močnega IMHO.
Končen produkt bi pa verjetno bil preveč kompleksen da bi ga spreminjali, torej mu odstranjevali motive nastale v evoluciji. Ali pač ne?
LP

Program ki zevoluira, nima nobene želje po obstoju. Obstaja pač. Tak z željo po obstoju ne bi niti preživel. Abortirali bi ga kot "nenamenskega". Obstoj in nadaljne modifikacije mu zagotavljajo le dobre performance. Tako kot pšenici težka semena zagotavljajo preživetje. Pšenica, ki bi razvijala lažja, taka da bi se lahko razmnoževala brez človeka - bi bila zavržena, ne pa posejana naprej.

Če je kuhar, ki nadzira evolucijski kotel na naši strani, potem ne bo nič za nas strupenega prišlo iz njega. Vsak zametek takega bo takoj uničen.

Na Zemlji pa seveda takega nadzornika ni bilo. Evolucija je potekala tako dolgo, da je takega nadzornika proizvedla. Nas.

@Thomas:

Imam pa še milijone idej.

Od kod pa te prihajajo, oziroma kje nastajajo? Ideja je abstrakcija zaznav in kot takšna po vsej verjetnosti dostopna le nam. Podobno je z zavestjo.
Korelacija ne samo da kliče, naravnost kriči.

> Na Zemlji pa seveda takega nadzornika ni bilo. Evolucija je potekala tako dolgo, da je takega nadzornika proizvedla. Nas.

Pri SAI evolucija niti ne bo rabila teči tako dolgo človeškega časa, da bo proizvedla še enega nadzornika. SAI.

Maria

Pri človeku se udejanjenje motivov spreminja glede na okolje in njegove memplekse. Do kakšne mere je mogoče SUP "zmaličiti" njene temeljne motive?

@Thomas: gre za spremembo v pokoravanju nagonom. Boj za samico ali hrano dandanes nedvomno poteka drugače kot je pred 2E6 leti, pri SUP pa se bodo take spremembe dokajale neprimerno hitreje. Ali morda nekoliko boljši primer. Poglej kako se da zlorabiti etične zakone, ki jih nalaga vera. Tudi na tem forumu smo bili deležni precej nazorne demostracije na kakšen način vse je mogoče tvoriti koherenten sistem. "Nižji" motivi kaj lahko uplivajo na naše dojemanje "višjih", v kolikor ne gre za takoj očitno navzkrižje.

> Nič hudega. Naj bo pa SAI nadzornik. Samo da jo vodi elita naših motivov.

Če je zavest pogojena s frekvenco obdelovanja, bo SAI nadzornik in hkrati tudi objekt. Gotovo ne bo ostajal pri naših motivih. To je tako kot bi pri računalniku na neko staro mamploščo poskušal dati najnovejše komponente. Ne bo šlo, te komponente bodo poskrbele, da bo mama tudi najboljša.

Kar ni nič narobe, le vedeti moramo.

Če je zavest pogojena s čim drugim, je zgodba lahko drugačna in drugače zanimiva.

Maria

Owca

Menim, da ni osnove, da bi ljudje kaj nadzorovali, če SAI zaživi. Kar ni narobe, le zavedati se je potrebno.

Maria

p.s. Bomo pač uspešno razvojno koleno, kar tudi nekaj šteje!

Owca

Povedati sem hotela to, da ne bo ne potrebe in ne možnosti za nadzorovanje, ko bo SAI zaživela. Bomo povsem nepotrebni, v tej ali v kakšni drugi obliki... Če je zavest funkcija frekvence določljivega linearnega obdelovanja...

Maria

nevone pravi, da bi bilo treba gledati na SAI tako, kot na biološko evolucijo, ki poteka.

Strinjam se. To je nek mogočen proces, ki sledi določenim zakonom, iz tega ven pa ne skače.

Mogoče je stati na bregu velike reke ali celo pluti po njej, ne da bi nas odneslo, če se le zavedamo vseh okoliščin in smo preudarni.

Ko bomo zajahali SAI, bo na pogled lahko tudi precej divje. Vsaj na pogled iz danes.

Takrat bomo pa vedeli, da šele zdaj smo pravzaprav varni.

Proti temu pa bolj težko. Ni izključeno - ampak dvomim.

Varni proti SARS, AIDS, asteroidi, raku, supernovam, infarktu, transportnim nesrečam ...

Najprej se bojim tega, da smo pred krčenjem Vesolja povsem varni. Beštija se pospešeno širi. Kar pa ni samo dobro.

Pred asteroidi, supernovami in podobno nesnago bomo pa varni, ko bomo poslali nano samoreplikatorske progamibilnne robote s skoraj svetlobno hitrostjo, ven v Vesolje.

Takoimenovane von Neumannove mašine.

Tukaj nekje je snow dal en dober citat glede tega.

Maria,

Za tem kar trdiš sta dve osnovi. Ena je ta, da je materija 4% vse mase-energije. 70% je pa celo negativne energije. Druga je ta, da se materija počasi in zanesljivo ireverzibilno spreminja v energijo.

Toda na žalost ne vemo, če bi sploh mogli narediti učinlovit computing na energetskih kvantih, ki jih imamo in ki nam bodo ostali.

Idealno bi bilo, če bi bil pošten computing možen na axionih, kvantih negativne energije. Potem bi se naš svet šele začenjal.

TO je zanimiva opcija. Samo ne mislim, da je zelo verjetna.

Človek in AI, z roko v roki. Ne vidim razloga zakaj ne.

Small potateos - sorry.

Smo naredili dva sabljača z "GA algoritmom" leta nazaj.

Iz 18 snapšotov gospoda J. K., ki se afna s sabljo. Za Casanovo od Arxelna.

Ne, ne - je uporaben, zelo.

Samo tale hoja tega pajaca je nekoliko preslab primer za 2003. Bolj spada v 1993.

Samo stvar tehnike, odkar je Darwin 1859 prišel s tole idejo ven.

Tehnika je pa izjemno zapletena, če hočeš dobiti dobre rezultate. Trust me. Sicer se pa to vidi iz tega, s kakšnim se (že) hvalijo.

Tole vsekakor preberte!

Samo ena neskončnost še mori. To je tista, da ni videti konca pri ekspanziji Vesolja. Ostalo je pod streho - več ali manj.

S takimle svetom imamo opravka.

To mogoče ti tako razumeš. Jest pa imam dokaj konstanten pogled, ki ga menjam samo kadar je treba. Takrat ga pa.

Finitni fizikalizem. Informacija in biti so v osnovi sveta. Svet je program, ki ga bono zdebugirali po svojih hotenjih.

Spinska omrežja so temule ekvivalentna. Hologramija all the way!



Finitnost pa sploh. V izločanju neskončnih vrednosti, se dogaja napredek fizike že vsaj 100 let.

Najprej je šla kontinuirana snov ... zdej pa to nima kraja!

Čisto korektno vprašanje.

Zakaj mislimo (je mislil že Enrico Fermi, več kot pol stoletja nazaj), da smo sami v Galaksiji?

Vemo, da bomo v največ 100 letih sposobni poslati von Neumannove mašine s skoraj svetlobno hitrostjo po celi Galaksiji. Rob bodo dosegle v 1/100000 starosti Rimske ceste. Pa ne samo rob, pač pa vsako osončje.

Zakaj tega ni storil že kdo pred nami? Smo, bomo, najrazvitejša rasa v Galaksiji?

Očitno.

Če bi imeli prav tisti, ki govorijo da civilizacij v Galaksiji mrgoli civilizacij, potem bi morala biti Zemlja kolonizirana z njihove strani že milijone let nazaj. Če ne stotine milijon let.

Nekdo pač mora biti prvi, kaže da smo mi.

Lahko pa, da je življenje milijardo svetlobnih let daleč. Da se nam bliža s svetlobno hitrostjo in da se bomo srečali čez 500 milijonov let. Tega pa ni možno izključiti.

V življenju vsake civilizacije je tečka, ko se ta začne širiti na vse strani s skoraj svetlobno hitrostjo. Ali pa jo bo asimilirala taka, ki se.

Se pravi, ce bo AI, ce se bo evolucijsko razvijala in ce bo tako perfektna, kaj ji potem preprecuje, da na neki doloceni tocki ne ugotovi, da se ji sodelovanje z (za njene pojme) retardiranim clovekom niti ne splaca in jo mahne svojo pot?

Karkoli ze to pac je?

Sci-Fi

Jasno, da so predpostavke dokaj majave. Ampak vse, ne le moje. V tem je tudi čar razmišljanja. Ko bodo predpostavke postale gotovost, sploh ne bodo več predpostavke, pač pa dejstvo.

Sicer pa, če ostanemo na nivoju predpostavk in sklepanj na podlagi le teh.

Sama starost našega ali kateregakoli vesoljskega telesa sama po sebi ne pove dosti. Poleg starosti so tu še potrebni pogoji, da se življenje sploh lahko začne. Pa tudi potem ko se je začelo, so potrebni določeni pogoji pod katerimi se lahko življenje in inteligenca, KAKRŠNAKOLI, sploh razvija (od hitrosti razvoja in smeri razvoja - v smislu evolucije kot jo pojmujemo) pa je tudi precej odvisno.

Če sprejmemo tezo, da se je lahko življenje v podobni obliki in smeri razvijalo le na podobnih vesoljski telesih kot je zemlja, potem ni odveč tudi teza, da je kar precejšnja verjetnost enake starosti takšnih podobnih vesoljskih teles.

Odprto vprašanje torej ostaja le medsebojna odaljenost le teh. Pa tudi če so se pričeli razvijati pred nami, nas v (najverjetneje) najboljšem primeru lahko dosežejo (ali pa se mi z njimi srečamo) v času X + potovalna hitrost (hitrost svetlobe-y).

Drugače povedano. Tudi če so pred miljonom let dosegli razvitost, kot se zatrjuje za nas, da jo bomo dosegli čes recimo 100 let, njihov življenski prostor pa je od nas oddaljen 2 miljona svetlobnih let, se bomo srečali nekje na sredi poti. O tem govorim in v tej smeri je bila postavljena moja teza.

Zanjo ne trdim da je pravilna, vendar dvomim, da jo lahko z današnjim vedenjem in znanjem z levo roko odpravimo.


Barakuda

Morda je mogoče realistično pričakovati, da bomo mi prišli do nekih razumnih bitij čez milijardo let, skoraj milijardo svetlobnih let daleč. Tam je zdaj življenje še enocelično. Njihovi "dinozavri" so še v zelo daljni prihodnosti.

Ravno tolk je to realistično, kot da so nekje pod vodstvom kakšnega Dolfija Hinterja zmagali v zadnji vojni, ker je bil njihov Dolfi mal bolj briht od tega našga, pa svojga Najnštajna ni "nagnal" sovražnikom pomagat.

Ma saj oba veva o čem govoriva.

Zelo preprosto, se temu reče.

Ni nujno da smo v vesolju sami, kot tudi ni nujno, da smo se mi pričeli razvijati prej kot neka druga inteligenca. Še več. Verjetnejša predpostavka je, da si nismo ravno bog ve koliko narazen (v evolucijskem razvojo).

Je pa precej verjetno da nas ni ravno ogromno, če sploh lahko uporabimo tak pojem, zanemarljivo malo pa tudi ne.

Vsekakor je možno pričakovati, da se bomo prej ali slej srečali tudi z civilizacijami (inteligncami) iz drugih koncev vesolja. Kdaj bo to, je pa drugo vprašanje. Teoretično lahko že kmalu, ali pa še dolgo ne.

Neglede na to, ali se bomo z njimi srečali kmalu ali ne, pa to prav v ničemer ne vpliva na evolucijski razvoj kot tak, ne naš in ne njihov.

Prej ali slej se bo potrebno, tudi v primeru finitne fizike spoprijazniti tudi s tem dejstvom. Morda v tem primeru še prej.


Barakuda