Politika odprte kode na univerzah

Katere pa so tiste grde grde univerze, ki se nočejo ukloniti presvetemu OpenSourcu? Poznaš katero?

Glede na to, da pri nas na praktično vseh fakultetah jemljejo formate, ki jih lahko izvažajo OpenSource programi, ali pa v kolikor to ni mogoče, ker ustrezna opensource orodja ne obstajajo (ali preprosto niso dovolj dobra) priskrbijo študentom ustrezne licence zastonj.

DFV, hmm... Čuden faks.

Hmm, v kolikor FDV zavrača uporabo drugih formatov, potem je to problem. Samo je res problem univerze in ne fakultete? Priznam, da poznam večinoma situacijo na naravoslovnih faksih, kjer nisem nikjer prišel do takih zahtev. Recimo na FRIju preferirajo PDF (sicer sprejmejo doc/docx/odt, samo neradi), namesto MatLaba se dela v opensource octavu, v 1. letniku se uči uporaba Linuxa, za programe ki pa so eksplicitno zaprti (recimo Microsoft Project 2007) pa lahko dobijo vsi študenti licence.

Enaka situacija se mi zdi, da je tudi na ostalih naravoslovnih faksih.

Zdaj pa glede te zahteve, o odprtih formatih: v kolikor bi univerza res sprejela tako točko, a bi potem to pomenilo, da bi morali študenti uporabljati slabše OSS produkte, ki se ne uporabljajo v produkciji (spomnimo se, da je že itak dovolj pritožb glede tega, da študenti nimajo praktičnega znanja)? Recimo bi morali uporabljati OSS CAD programe (ki so realno rečeno... zanič) namesto AutoCADa, Catie ali česa primerljivega? Samo zato da bi lahko odali svojo nalogo v opensource formatu?

Godi se mi krivica! Naloge moram oddajat v tiskani obliki, ki je plačljiv zaprtokoden medij!
Zakaj o zakaj, ne morem oddajat nalog na glinenih ploščicah, ki jih lahko izdelam sam na soncu?

Saj verjamem, da so ljubitelji Microsofta pestrašeni. Ampak jaz bi uvedel dve preprosti pravili:

1. bistven je izdelek in ne njegov format

2. pri izdelavi morajo biti uporabljene licenčne kopije programov in študent mora to dokazat.

Potem pa kupujte svojo programsko opremo, ljubitelji zaprte kode!

hočem odajat svoje diplome v dejavu , ne pa adovbovem acrobatu ali sunovem oof! ona nam samo turita zastonski ofis ter pdf ko bosta prevladala pa bosta ukinila razvoj, drug pa itak ni sposoben razvijati omenjenih paketvo vnaprej!

Neke omejitve izbire morajo obstajati... nepravično pa bi bilo, če bi te izločale tiste študente, ki si zaradi različnih razlogov ne morejo privoščiti dragih licenčnih produktov. Seveda pa lahko univerza promovira odprtokodne produkte tudi zaradi splošnih družbeno koristnih razlogov. To študente načeloma ne stane nič.

Ne samo nepravično, tega pod nobenim pogojem univerza ne bi smela delati. TODA! To ne pomeni da pa mora univerza zdaj svoje študente siliti v uporabo odprtokodnih rešitev in jim ne predstaviti zaprtokodnih. Tukaj govorim predvsem s perspektive bolj naravoslovnih smeri, kjer je marsikateri kos programske opreme preprosto industrijski standard in študentom znanje uporabe kake odprtokodne alternative prav malo pomaga. In večina takih fakultet tole že sedaj rešuje tako, da lahko študenti tako programsko opremo normalno uporabljajo v laboratorijih za izdelavo svojih nalog, ter jim tudi priskrbijo ustrezne licence, če te obstajajo.

Zbirka Office ni nikjer del MSDNAA sistema, ker pri Microsoftu jemljejo Office kot izdelek za produktivnost, ne pa za razvoj (navsezadnje se gre za Microsoft Development Network Academic Alliance). Na vprašanje če majo kak namen vključit tole v ponudbo so rekli, da ga nimajo in Office paket kot tak ne bo nikoli na MSDNAA. Razen nekaterih kosov, ki bi naj bili pomembni za študij (Access in OneNote se mi zdi da sta na voljo).

@joze67
Noben razen ms offica ne zna narediti 100% doc, pa tudi ne čisto kompatibilne verzije(2000, xp, 2003, 20007)...
Naj uganem: aktivno uporabljaš (samo) ms office?!

Problem je, ko forma postane pomembnejša od vsebine.

Tudi Nizozemci so pred nami:

In the Netherlands there is a comply or explain rule for all government en semi-government (including schools/universities etc.):
http://www.ez.nl/dsresource?objectid=15...

Use of open-standards and open-source is mandatory for new projects. If you don't comply with this you have to explain why you didn't. Saving money when using proprietary standards/software is NOT an acceptable reason.

Zanimivo, ne?

Verjetno je tako le v primeru, če je OS alternativa enakovredna CS. Se mi zdi pa zahteva, da se napiše obrazložitev ravno pravšnja oblika pritiska.

Čeprav, razlaganje o smotrni porabi sredstev je malo hinavsko, ko imaš poleg pogoj da "višja cena ni noben argument".

joze67> Sicer je pa tudi pdf lastniški format.

Javno in popolnoma dokumentiran. PDF (oh, the irony) s specifikacijo celotnega standarda lahko najdeš na adobe.com.

Hm... od kje je Matthai prepisal tisti angleški povzetek ne vem, vendar pa povzetek ni ravno najboljši. V dokumentu, če ga je kdo sploh prebral, je namreč navedeno naslednje:
Procedure “comply or explain, and commit”

• “Comply”: apply established open standards to
ICT orders for new systems or rebuilds and ICT
contract extension.
• “Explain”: exception criteria are:
- No open standard is available for the
desired functionality;
- The open standard is not supported by
multiple suppliers and on several platforms;
- Conduct of business and/or service provision
would be unacceptably jeopardised,
including in terms of security;
- Agreements made internationally would be
broken.
• “Commit”: give preference to the application
of open standards so that an exception criterion
is no longer applicable.

Kar pomeni, da lahko dobiš izjemo, če dokažeš, da bo OS/OSS rešitev stala toliko denarja, da bi ogrozila normalno poslovanje oziroma delovanje sistema.

Vse skupaj pa moraš nujno gledati v kontekstu tega, kar želi Nizozemska ustvariti. Če izberem en citat:
"The Cabinet has recently recognised that interoperability is crucial for achieving certain social goals. Immediate advantages are for example improved government services through better accessibility and exchangeability of information."

Pri nas zahtevajo predstavitev (slideshow) in nalogo v pdf, saj predmet obstaja bolj zaradi učenja formata kot vsebine.

Torej, lahko imate predpisano uporabo doc kot cilj predmeta.

Hm... od kje je Matthai prepisal tisti angleški povzetek ne vem, vendar pa povzetek ni ravno najboljši.

Imamo eno debato na eni mailing listi. V bistvu debata teče tudi o tem, da bi bilo v PSPP treba investirati nekaj 1000 EUR in bi ga potem lahko zamenjali za SPSS. Če bi ljubljanska univerza sama razpolagala z denarjem za IT in če bi ravnala gospodarno, bi se verjetno dalo hitro izračunati da se to splača, saj bi bistveno več prihranili pri licencah za SPSS.

Če, seveda.

No, resnici na ljubo - jih povsem razumem. Si ne predstavljam pisanja vseh tistih formul v OOo, da slabe šale Worda sploh ne omenjam.

Če me ne vprašate, bi morali vsi pisati diplomske in seminarske v Latexu. S tem bi ljudi vsaj malo navadili na to, da se fokusirajo na vsebino in ne na obliko.

Nič lažjega kot narediti en template za Latex, kjer je definiran ves izgled dokumenta, za pisanje pa obstaja kar nekaj dobrih editorjev. Sicer ga pa lahko napišeš tudi v Notepadu. Ker Latex se odredotoča na vsebino, ne na obliko.

Ko ljudje pišejo diplomo v Wordu, se pa najprej ukvarjajo z obliko, vsebina pa vemo kakšna je na teh družboslovnih faksih. Na tone kopiranje, ko pa zmanjka teksta, pa tlačijo noter ogromne tabele in slike. Mogoče je zdaj kaj bolje ... kot v mojih časih. Ampak dvomim.

Sam sem svoji punci pretvoril njeno Wordovo diplomo v Latex, pa sem bil priča huronskemu navdušenju mentorjev nad oblikovanjem. Pa sem v bistvu uporabil samo nekaj osnovnih zadeva Latexa. Zgleda precej bolje, kot pa večina tistih oblikovanj v Wordu. Mene kar srce boli, ko vidim Wordove diplome. ŽALOST.

Tako da 1 glas za LATEX .

LP I.

Če me ne vprašate, bi morali vsi pisati diplomske in seminarske v Latexu. S tem bi ljudi vsaj malo navadili na to, da se fokusirajo na vsebino in ne na obliko.

FDV ima npr. zelo jasno doloceno oblikovanje. Tako da ne skrbi, se lahko pri pisanju popolnoma osredotocis na vsebino.