Novice » Pisarniški paketi » Kampanja OpenOffice.org proti piratstvu
Izi ::
Če malo karikiram celotno zadevo, nas je teh "nekaj 1000" ljudi, ki obiskujemo Slo-Tech tistih, ki nameščamo in večinoma tudi odločamo, kej bo kdo uporabljal, na vse ostale računalnike v Sloveniji.
In če se mi vsi odločimo, da bomo od sedaj naprej nameščali samo še OOo potem bodo kaj kmalu vsi Slovenci uporabljali OOo.
Jaz moram vsaj enkrat na teden komu popravljati sistem, ki je kar "nenadoma brez vzroka" prenehal delovati.
Kdorkoli ima nameščene piratske Office mu jih zbrišem in namestim OOo, pa se še noben ni pritožil. Prav nasprotno vsi so navdušeni, koliko hitreje in brez problemov kar naenkrat vse deluje.
Ikonce od OOo, ki jih človek uporablja nameči na namizje. V Start meniju se povprečen uporabnik že izgubi.
Uvajanje v OOo pri meni traja samo minuto.
Poveš mu, da si namestil novo verzijo Pisarniških programov. Ne omenjaš Microsoft Office ali Open Office, ker tako ali tako ne vedo kaj je to.
Potem mu pokažeš novo ikonco na namizju in poveš:
"Za pisanje dokumentov klikni tole ikonco in odpre se ti prazen list in že lahko pišeš"
Vsi po parih minutah že navdušeno pisarijo in printajo. Nikdar še nisem opazil, da kdo ne bi takoj znal spremeniti tip pisave in njene velikosti. Bolj "napredni" uporabniki, ki znajo uporabljati že Bold in Italic pa tudi niso imeli problemov.
Stari dokumenti z končnico DOC se normalno odpirajo. Novi se snemajo kot ODT ampak to so že malenkosti z katerimi se normalni uporabniku ne obremenjujejo. Blagor njim.
Za "profi" uporabnike, ki uporabljajo tudi program za preglednice pa rabiš še dodatnih 30 sekund uvajanja, da mu pokažeš še "Calc" ikonco in ko se preglednica odpre pogosto slišiš:
"Ja saj ta nova verzija je pa popolnoma ista kot prejšnja". Čeprav je prešel iz MSO na OOo.
Ti ga samo potolažiš, da so popravili hitrost in zanesljivost, vizualno pa niso dosti spreminjali, da se ljudje lažje znajdejo.
In že si deležen novih pohval in vsi zadovoljno odidejo brez, da bi sploh vedeli, da so postali uporabniki OOo in da imajo nekaj manj piratske robe na svojem računalniku.
In če se mi vsi odločimo, da bomo od sedaj naprej nameščali samo še OOo potem bodo kaj kmalu vsi Slovenci uporabljali OOo.
Jaz moram vsaj enkrat na teden komu popravljati sistem, ki je kar "nenadoma brez vzroka" prenehal delovati.
Kdorkoli ima nameščene piratske Office mu jih zbrišem in namestim OOo, pa se še noben ni pritožil. Prav nasprotno vsi so navdušeni, koliko hitreje in brez problemov kar naenkrat vse deluje.
Ikonce od OOo, ki jih človek uporablja nameči na namizje. V Start meniju se povprečen uporabnik že izgubi.
Uvajanje v OOo pri meni traja samo minuto.
Poveš mu, da si namestil novo verzijo Pisarniških programov. Ne omenjaš Microsoft Office ali Open Office, ker tako ali tako ne vedo kaj je to.
Potem mu pokažeš novo ikonco na namizju in poveš:
"Za pisanje dokumentov klikni tole ikonco in odpre se ti prazen list in že lahko pišeš"
Vsi po parih minutah že navdušeno pisarijo in printajo. Nikdar še nisem opazil, da kdo ne bi takoj znal spremeniti tip pisave in njene velikosti. Bolj "napredni" uporabniki, ki znajo uporabljati že Bold in Italic pa tudi niso imeli problemov.
Stari dokumenti z končnico DOC se normalno odpirajo. Novi se snemajo kot ODT ampak to so že malenkosti z katerimi se normalni uporabniku ne obremenjujejo. Blagor njim.
Za "profi" uporabnike, ki uporabljajo tudi program za preglednice pa rabiš še dodatnih 30 sekund uvajanja, da mu pokažeš še "Calc" ikonco in ko se preglednica odpre pogosto slišiš:
"Ja saj ta nova verzija je pa popolnoma ista kot prejšnja". Čeprav je prešel iz MSO na OOo.
Ti ga samo potolažiš, da so popravili hitrost in zanesljivost, vizualno pa niso dosti spreminjali, da se ljudje lažje znajdejo.
In že si deležen novih pohval in vsi zadovoljno odidejo brez, da bi sploh vedeli, da so postali uporabniki OOo in da imajo nekaj manj piratske robe na svojem računalniku.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Izi ()
G-man ::
Jaz sem pred kakim mesecem ali dvemi presedlal na Ubuntu 5.10, ampak sem imel že prej na WinXP le OOo 2.0.2. ker je pisarniški paket dokončno dorasel mojim potrebam in tudi prenosljivosti dokumentov.
Moj cimer se nekako ne znajde, je pač normalen študent, ki se bolj zanaša na mojo stalno pomoč kot pa na lastno zaupanje. Mislim, da strah pred neznanim ali pa situacija "kam za vraga je izginil gumb za Times New Roman!?!?!?! Zakaj ga ni več tam?!?!?!" predstavljata tem, bolj neračunalniškim ljudem, horror trip zaradi lastne nefleksibilnosti in nerazumevanja kako je standardiziran UI. Mene cimer raje vpraša, kot da bi malce pomislil. Mogoče je pa le moja priročnost kriva za to, da se ne poglobi v zadeve.
Aja, ne vem za kaj, ampak Impress se mi pogosto sesuva. Se še komu, je to pogost pojav? (to je tudi edina prednost MSO, stabilnost)
@izi
Jaz v svoji študentski računalnici še vedno raje instaliram oba pisarniska paketa, ker študentje uporabljajo po faksih MSO, kar veliki večini še vedno povzroči nevšečnosti, ker se poslužujejo kakšnih neumnih in nepotrebnih oblikovalskih trikov, specifičnih za .doc format. Jaz se raje držim pravila plain&simple, pa bo OOo sposoben prebavit prav vse. To pa je sicer tudi drugače vsaj zame najboljša formula, kako spravljat skupaj seminarske naloge in predstavitve. Plain&simple
Moj cimer se nekako ne znajde, je pač normalen študent, ki se bolj zanaša na mojo stalno pomoč kot pa na lastno zaupanje. Mislim, da strah pred neznanim ali pa situacija "kam za vraga je izginil gumb za Times New Roman!?!?!?! Zakaj ga ni več tam?!?!?!" predstavljata tem, bolj neračunalniškim ljudem, horror trip zaradi lastne nefleksibilnosti in nerazumevanja kako je standardiziran UI. Mene cimer raje vpraša, kot da bi malce pomislil. Mogoče je pa le moja priročnost kriva za to, da se ne poglobi v zadeve.
Aja, ne vem za kaj, ampak Impress se mi pogosto sesuva. Se še komu, je to pogost pojav? (to je tudi edina prednost MSO, stabilnost)
@izi
Jaz v svoji študentski računalnici še vedno raje instaliram oba pisarniska paketa, ker študentje uporabljajo po faksih MSO, kar veliki večini še vedno povzroči nevšečnosti, ker se poslužujejo kakšnih neumnih in nepotrebnih oblikovalskih trikov, specifičnih za .doc format. Jaz se raje držim pravila plain&simple, pa bo OOo sposoben prebavit prav vse. To pa je sicer tudi drugače vsaj zame najboljša formula, kako spravljat skupaj seminarske naloge in predstavitve. Plain&simple
Zgodovina sprememb…
- spremenil: G-man ()
Izi ::
Če je DOC file res preveč načičkan in poln raznih oblikovalskih trikov se včasih res zgodi, da je kakšna stvar malenkost premaknjena v OOo ampak odpre pa vse in tekst vedno ostane enak. Če pa je kakšen odstavek malenkost preveč premaknjen sem ali tja pa tudi ni problem.
Bolj važna je obratna smer in sicer da ti doma delaš v OOo in nato posnameš dokument v DOC format, ker na marsikateri fakulteti ali univerzi sprejemajo samo naloge v DOC.
To pa deluje 100% preverjeno.
Sicer se pa tudi to hitro spreminja, v letošnjem letu kolikor je meni znano že povsod sprejemajo diplomske naloge tudi v Open Office formatih.
Imam sestro na univerzi in sem ji namestil samo OOo pa nima nobenih problemov.
Pri poslovnem sodelovanju med firmami pa se že leta uporablja PDF, tako, da je uporaba OOo še bolj priporočljiva, ker MSO ni kaj prida uspešen z PDF fileti.
Bolj važna je obratna smer in sicer da ti doma delaš v OOo in nato posnameš dokument v DOC format, ker na marsikateri fakulteti ali univerzi sprejemajo samo naloge v DOC.
To pa deluje 100% preverjeno.
Sicer se pa tudi to hitro spreminja, v letošnjem letu kolikor je meni znano že povsod sprejemajo diplomske naloge tudi v Open Office formatih.
Imam sestro na univerzi in sem ji namestil samo OOo pa nima nobenih problemov.
Pri poslovnem sodelovanju med firmami pa se že leta uporablja PDF, tako, da je uporaba OOo še bolj priporočljiva, ker MSO ni kaj prida uspešen z PDF fileti.
Microsoft ::
Mene bolj zanima, kaj ma OO sedaj sploh se za ponudit. Edino od edinega je cena. Vse ostalo je copy/paste od Office. Zdej, ko ima Office drug vmesnik, bo tudi zanimivo; bodo to tudi prekopirali ali bodo naredili nekaj novega, boljsega, kar bo vmesnik OO naredilo sploh primerljiv z tem, kar ponuja 2007ka.
by Miha
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
Brane2 ::
Lahko ponudi uporabnost. Ima praktično vse, kar rabim.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Microsoft ::
Ok, je potem Office manj neuporaben?
by Miha
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
Brane2 ::
Kakor za koga. Zakaj bi bil recimo manj neuporaben zame ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Jux ::
Miha, MS Office je natanko toliko uporaben kot OOo, s tem da je neprimerno dražji. Za povrh pa imaš ravno tako težave pri postavljanju dokumentov (vedno je kakšen umazan hack potreben da ti stvari izgledajo tako kot bi morale - še posebej v PP).
Zdej pa ti meni povej, zakaj za vraga bi nucal MSO, če obstaja OOo? Domači uporabniki - kot si sam ugotovil - vseh naprednih funkcij ne potrebujejo. In nekako isto velja tudi za podjetja. Zdej pa ti meni povej, da se splača stisnit 50k sit na delovno postajo (ali domač računalnik) za več ali manj isto uporabnost, stabilnost in prepostost dela.
Zdej pa ti meni povej, zakaj za vraga bi nucal MSO, če obstaja OOo? Domači uporabniki - kot si sam ugotovil - vseh naprednih funkcij ne potrebujejo. In nekako isto velja tudi za podjetja. Zdej pa ti meni povej, da se splača stisnit 50k sit na delovno postajo (ali domač računalnik) za več ali manj isto uporabnost, stabilnost in prepostost dela.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Nodi ::
Brem... poslušam... pa si ne morem pomagati: čeprav sem se že pred nekaj leti zaklel, da na slo-techu ne mislim nič pisarit, moram povedati nekaj stvari o OpenOffice2.0 paketu...
OpenOffice2 je po zanesljivosti in uporabnosti na nivoju MS Office 95 paketa.
Kot prvo bi morali pred zid postaviti skrbnike paketa za izris grafov - po moje niso nikoli testirali izris grafov z več kot 50 vrsticamo podatkov, sicer ne bi naredili takšnega privzetega oblikovanja kot so ga!
Delne vsote v Calc-u delujejo pooooočasi oz. še bolj poooooooooooočasi, če jih želiš izbrisati (spet seveda za recimo nekaj 1000 vrstic podatkov).
Pri vrtilnih tabelah (ki so sicer zgledno narejene) bi se graf lahko dinamično prilagajal številu vrstic, mar ne?
Slovenska verzija OOo2: uporaba pogojnega oblikovanja v tipskih pismih NE DELA! Tega problema ni v angleški ali nemški verziji, je pa recimo tudi v slovaški....
Slovenska verzija OOo2: kateri hudič je šel PREVAJATI IMENA FUNKCIJ ??? primer: WEEKDAY so prevedli v DAN
Slovenska verzija OOo2: tu in tam je še kakšna cvetka notri (enkrat se mi je odprl dialog, v katerem je bilo vse napisano v CIRILICI).
Calc se na mnogih računalnikih z nameščenim WinXP x64 sploh ne zažene! Nekaj sanjajo, da ima to veze z gonilniki za tiskalnik... Prosim vas lepo... Kdaj slišali za robustnost programske opreme ?
Animacijski efekti v Impressu predvidevajo, da uporabljajo vsi super-duper računalnik z ah-in-oh grafično kartico...
Je pa pohvalno, da imamo lahko v Imperssu sedaj več matric (glavnih strain), apmak kaj, ko so ukinili matrico naslovne strani... Ali pa je jaz ne najdem. Saj vem, uporabi postavitev glavna stran....
Če ste v Calc-u obledlovali malo hujše podatke (npr. en log file s spletnega strežnika), pa ste vmes popenili, ker se je nehal odzivati in ste ga ubili, potem je zelo verjetno, da boste popenili tudi, ko ga boste naslednjič zagnali in bo hotel narediti recovery...
Zakaj v Windows verziji ne morem na istem računalniku instlairati več različnih jezikovnih različic paketa OOo2 oz. vsaj language-packov ?
Multiuser okolje oz. domena: OOo2 je spet padel na izpitu robustnosti! Npr. mrežni profil (ne roaming - Domcument and Setting sirektorij resnično na tvojem mrežnem disku), pa se na več računalnikih prijaviš z istim uporabniškim imenom. OOo2 lahko zaženeš LE NA ENEM!
Uvoz podatkov v Calc: npr. imaš podatke v .csv formatu. V drop-down izbiri za formate ne smeš izbrati prvega .csv formata, ampak tistega kakšnih 20-30 vrstic niže (v sklopu, kjer se pač nahajajo pač preglednični formati). Zelo intuitivno, ni kaj....
To so samo glavne cvetke, s katerimi sem se spopadal do sedaj.
Še ene cvetke sem se spomnil: Makri. Makri so močni, malo počasni in ZANIČ dokumentirani. Če se jih bo kdo resno lotil, naj uporabi StrarOffice8 dokumentacijo. Če pa jih boste naredili s snemanjem... Good luck.
Sicer pa: običajno je main vstopna točka za zagon makrov, mar ne? Ne v OOo2! Tam je vstopna točka tisti makro, ki je najvišje v urejevalniku (govorim o OpenOffice Basic makrih).
Še nekaj za makre: kateri hudič je pozabil prirediti standardne bližnice za akcije, ki spadajo k pisanju makrov: star, stop, toggle breakpoint, step in, step out.... Mislim da sem že kakšnih 100 zgrešil ustrezno tipko, ker sem gledal kodo, namesto da bi gledal, po katerem gumbu na toolbaru klikam z miško...
Kaj mi je všeč na OOo2 ? XML zapis dokumentov (čeprav sam OOo2 iz meni neznanega razloga marsikatere meta informacije ignorira: npr. preimenuješ .sxw v .odt in če lepo zapoje, da je to OOo2 Opendocument format...)
Izvoz v PDF (čeprav ne vem, zakaj ga pa ne bere - legal stuff ?)
Če še kdo reče, da je OOo2 primeren za državno upravo... Tisti administrativni delavci potrebujejo svojim navadam primeren paket - ROBUSTEN, TESTIRAN in predvsem FULL-PROOF!
OpenOffice2 je po zanesljivosti in uporabnosti na nivoju MS Office 95 paketa.
Kot prvo bi morali pred zid postaviti skrbnike paketa za izris grafov - po moje niso nikoli testirali izris grafov z več kot 50 vrsticamo podatkov, sicer ne bi naredili takšnega privzetega oblikovanja kot so ga!
Delne vsote v Calc-u delujejo pooooočasi oz. še bolj poooooooooooočasi, če jih želiš izbrisati (spet seveda za recimo nekaj 1000 vrstic podatkov).
Pri vrtilnih tabelah (ki so sicer zgledno narejene) bi se graf lahko dinamično prilagajal številu vrstic, mar ne?
Slovenska verzija OOo2: uporaba pogojnega oblikovanja v tipskih pismih NE DELA! Tega problema ni v angleški ali nemški verziji, je pa recimo tudi v slovaški....
Slovenska verzija OOo2: kateri hudič je šel PREVAJATI IMENA FUNKCIJ ??? primer: WEEKDAY so prevedli v DAN
Slovenska verzija OOo2: tu in tam je še kakšna cvetka notri (enkrat se mi je odprl dialog, v katerem je bilo vse napisano v CIRILICI).
Calc se na mnogih računalnikih z nameščenim WinXP x64 sploh ne zažene! Nekaj sanjajo, da ima to veze z gonilniki za tiskalnik... Prosim vas lepo... Kdaj slišali za robustnost programske opreme ?
Animacijski efekti v Impressu predvidevajo, da uporabljajo vsi super-duper računalnik z ah-in-oh grafično kartico...
Je pa pohvalno, da imamo lahko v Imperssu sedaj več matric (glavnih strain), apmak kaj, ko so ukinili matrico naslovne strani... Ali pa je jaz ne najdem. Saj vem, uporabi postavitev glavna stran....
Če ste v Calc-u obledlovali malo hujše podatke (npr. en log file s spletnega strežnika), pa ste vmes popenili, ker se je nehal odzivati in ste ga ubili, potem je zelo verjetno, da boste popenili tudi, ko ga boste naslednjič zagnali in bo hotel narediti recovery...
Zakaj v Windows verziji ne morem na istem računalniku instlairati več različnih jezikovnih različic paketa OOo2 oz. vsaj language-packov ?
Multiuser okolje oz. domena: OOo2 je spet padel na izpitu robustnosti! Npr. mrežni profil (ne roaming - Domcument and Setting sirektorij resnično na tvojem mrežnem disku), pa se na več računalnikih prijaviš z istim uporabniškim imenom. OOo2 lahko zaženeš LE NA ENEM!
Uvoz podatkov v Calc: npr. imaš podatke v .csv formatu. V drop-down izbiri za formate ne smeš izbrati prvega .csv formata, ampak tistega kakšnih 20-30 vrstic niže (v sklopu, kjer se pač nahajajo pač preglednični formati). Zelo intuitivno, ni kaj....
To so samo glavne cvetke, s katerimi sem se spopadal do sedaj.
Še ene cvetke sem se spomnil: Makri. Makri so močni, malo počasni in ZANIČ dokumentirani. Če se jih bo kdo resno lotil, naj uporabi StrarOffice8 dokumentacijo. Če pa jih boste naredili s snemanjem... Good luck.
Sicer pa: običajno je main vstopna točka za zagon makrov, mar ne? Ne v OOo2! Tam je vstopna točka tisti makro, ki je najvišje v urejevalniku (govorim o OpenOffice Basic makrih).
Še nekaj za makre: kateri hudič je pozabil prirediti standardne bližnice za akcije, ki spadajo k pisanju makrov: star, stop, toggle breakpoint, step in, step out.... Mislim da sem že kakšnih 100 zgrešil ustrezno tipko, ker sem gledal kodo, namesto da bi gledal, po katerem gumbu na toolbaru klikam z miško...
Kaj mi je všeč na OOo2 ? XML zapis dokumentov (čeprav sam OOo2 iz meni neznanega razloga marsikatere meta informacije ignorira: npr. preimenuješ .sxw v .odt in če lepo zapoje, da je to OOo2 Opendocument format...)
Izvoz v PDF (čeprav ne vem, zakaj ga pa ne bere - legal stuff ?)
Če še kdo reče, da je OOo2 primeren za državno upravo... Tisti administrativni delavci potrebujejo svojim navadam primeren paket - ROBUSTEN, TESTIRAN in predvsem FULL-PROOF!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Nodi ()
BigWhale ::
Nodi, vecina stvari, ki si jih nastel je uporabljena precej redko. Makri, uvoz iz csv, ...
Ampak, khm, no. Pregledovanje log datotek spletnega streznika v calcu? Hihi.
Ampak, khm, no. Pregledovanje log datotek spletnega streznika v calcu? Hihi.
Tear_DR0P ::
hmmm
sm frendici namestill ooo2 na en star računalnik, naštimu da se po defaultu obnaša kot word (shranjuje .doc) in je bla z njim ful zadovoljna, pol je pa prišu k njej na obisk en prjatu, razložu da je ooo za en kurc in naložu piratski office 97
on je računalničar in se bolj spozna
sm frendici namestill ooo2 na en star računalnik, naštimu da se po defaultu obnaša kot word (shranjuje .doc) in je bla z njim ful zadovoljna, pol je pa prišu k njej na obisk en prjatu, razložu da je ooo za en kurc in naložu piratski office 97
on je računalničar in se bolj spozna
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Daedalus ::
Torej odprtokodniki zanima me vaše mnenje, zakaj velika večina uporabnikov vstraja ta licenčnih ali piratskih MS produktih?
Na eni strani maš navado, ki se je zarad zgodovinskih razlogov prijela po top-down modelu (službe, šole, manjko konkurence). Na drugi pa maš piratiziranje, ki to navado po liniji najmanjšega odpora lepo tišči naprej. Pa seveda - neželjo ljudi, se navajat na kaj novega. Oziroma poglavje iz bukve - Ko tajnica popizdi, poglavje: Šef pa ji ne upa zabrisa v faco - tečaj, al pa knjižico.
Pa seveda, OOo je vseeno relativno nov produkt, medtem ko se razni MS produkti že dolgo časa valjajo naokoli. In temu primerno ga pestijo tudi kake težave in nedodelanosti, samo na dolgi rok zgleda dobro. Ker je že marsikomu svanulo, da ni dobro biti vezan na lastniški softver/standarde/formate. Počasi bo že. Tud za unbelivabol IE roxxxozorzz browser se je kake tri/štiri leta nazaj mislilo, da mi nič ne more do podplata. Pa je FF v tem času hudičevo visoko prilezo. Problem so itak največji uporabniki, velike firme in korporacije. Ki si morejo vsakršno uporabo novega/drugačnega softvera konkretno načrtovat. Tak da taki prehodi bojo, samo malo kasneje. Ko bo tud manj FUD-anja okoli OS produktov. A ne, Mihec?
Na eni strani maš navado, ki se je zarad zgodovinskih razlogov prijela po top-down modelu (službe, šole, manjko konkurence). Na drugi pa maš piratiziranje, ki to navado po liniji najmanjšega odpora lepo tišči naprej. Pa seveda - neželjo ljudi, se navajat na kaj novega. Oziroma poglavje iz bukve - Ko tajnica popizdi, poglavje: Šef pa ji ne upa zabrisa v faco - tečaj, al pa knjižico.
Pa seveda, OOo je vseeno relativno nov produkt, medtem ko se razni MS produkti že dolgo časa valjajo naokoli. In temu primerno ga pestijo tudi kake težave in nedodelanosti, samo na dolgi rok zgleda dobro. Ker je že marsikomu svanulo, da ni dobro biti vezan na lastniški softver/standarde/formate. Počasi bo že. Tud za unbelivabol IE roxxxozorzz browser se je kake tri/štiri leta nazaj mislilo, da mi nič ne more do podplata. Pa je FF v tem času hudičevo visoko prilezo. Problem so itak največji uporabniki, velike firme in korporacije. Ki si morejo vsakršno uporabo novega/drugačnega softvera konkretno načrtovat. Tak da taki prehodi bojo, samo malo kasneje. Ko bo tud manj FUD-anja okoli OS produktov. A ne, Mihec?
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
M.B. ::
V OOo mi je izredno všeč pisanje formul, ker jih lahko pišeš tekstovno in ti ni treba klikat. In pa seveda izvoz PDF v OOo. Tudi ne vem kdaj bo pri MS Office mogoče, da ko boš dodal napis k sliki bo ta napis ostal pri sliki ne glede na to kam boš sliko premaknil. Če so že vse kopirali iz MS Office kako da ima OOo izvoz v PDF MS Office pa ne?
OOo IMHO trenutno nima konkurence v Linuxu. Koffice še ni tako dodelan, delajo pa zelo na tem. Gnome-office pa še nima toliko programov. MS office pa ni konkurenca če moraš kupit celoten OS da ga lahko uporabljaš.
Saj ima OOo tudi svoje muhe pa MS Office tudi. Ampak ker nisem ravno napreden uporabnik mi je OOo čisto dovolj, pa še denarnica ne trpi.
OOo IMHO trenutno nima konkurence v Linuxu. Koffice še ni tako dodelan, delajo pa zelo na tem. Gnome-office pa še nima toliko programov. MS office pa ni konkurenca če moraš kupit celoten OS da ga lahko uporabljaš.
Saj ima OOo tudi svoje muhe pa MS Office tudi. Ampak ker nisem ravno napreden uporabnik mi je OOo čisto dovolj, pa še denarnica ne trpi.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.
Sadly only a handful ever progress past that point.
tigrr ::
Meni OOo ne bo uporaben, dokler ne bo znal shranjevat v doc obliki brez da bi doc dokument izgubljal na obliki (mogoče bo kaj bolje z shranjevanjem v xml, ko bo ta format standardiziran).
fiore ::
tigrr:
kaj pa imas od tega ce shranjujes v doc? vendor-lock in by default?
Meni OOo ne bo uporaben, dokler ne bo znal shranjevat v doc obliki
kaj pa imas od tega ce shranjujes v doc? vendor-lock in by default?
G-man ::
To, da je OOo2 kopija produkta MSO, je navaden kretenizem, Microsoft? Zakaj?
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz spremenim velikost pisave.
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz spremenim vrsto pisave.
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz napišem tekst.
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz "zoomam" dokument.
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz tri pikce.
Dokumenti in teksti obstajajo že tisoče let, to ni nekaj revolucionarnega, odkar imamo računalnike. Bistvenih sprememb NI in jih ne more biti, ker potem to ni več tekst (dokument).
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz spremenim velikost pisave.
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz spremenim vrsto pisave.
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz napišem tekst.
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz "zoomam" dokument.
Ker izumi mi ti zdaj nek nov način, da jaz tri pikce.
Dokumenti in teksti obstajajo že tisoče let, to ni nekaj revolucionarnega, odkar imamo računalnike. Bistvenih sprememb NI in jih ne more biti, ker potem to ni več tekst (dokument).
krho ::
@Matthai: Slovenska mala podjetja sisoftwera ne izbirajo na način, da bi bila bolj konkurenčna, pač pa glede na navade in (ne)znanje zaposlenih. Direktor raje da par sto jurjev več, samo da ima mir pred zaposlenimi.
Tam, kjer sem jaz administrator sm bili hitro zmenjeni. V podjetju je 12 zaposlenih. Ko so se kupovali novi računalniki, je nekdo od zaposlenih rekel, pa ne zopet OpenOffice. Jaz sem mu odvrnil. direktor je rekel, da ne bo zmetal celega kupa $$ za licence, če pa kdo vseeno želi Office, naj ga pa plača iz lastnega žepa.
Kaj misliš koliko licenc za M$ office je v firmi?
Poleg tega je bilo godrnanje samo prvi mesec, sedaj so se vsi navadili, čeprav je večina njih popolnih laikov.
Tam, kjer sem jaz administrator sm bili hitro zmenjeni. V podjetju je 12 zaposlenih. Ko so se kupovali novi računalniki, je nekdo od zaposlenih rekel, pa ne zopet OpenOffice. Jaz sem mu odvrnil. direktor je rekel, da ne bo zmetal celega kupa $$ za licence, če pa kdo vseeno želi Office, naj ga pa plača iz lastnega žepa.
Kaj misliš koliko licenc za M$ office je v firmi?
Poleg tega je bilo godrnanje samo prvi mesec, sedaj so se vsi navadili, čeprav je večina njih popolnih laikov.
si.Mail odprto-kodni odjemalec elektronske pošte. - http://www.simail.si
Uredite si svojo zbirko filmov, serij in iger - http://xcollect.sf.net
Uredite si svojo zbirko filmov, serij in iger - http://xcollect.sf.net
kopernik ::
Ampak, khm, no. Pregledovanje log datotek spletnega streznika v calcu? Hihi.
To je tudi mene zbodlo. Sicer ne vem, kaj se zapisuje v loge tistem konkretnem spletnem strežniku, zato bom raje tiho ...
Glede ostale debate pa bi rekel samo to - že n-krat prežvečeno. "Let the best tool win", pravim jaz, pa naj bo ta "the best" cena ali funkcionalnost ali kombinacija obojega. Za moje skromne potrebe sta OO2 in wiki čisto zadosti.
orbter ::
Krho: Podobno je pri nas, le da je računalnikov okrog 60. Folk se pa kar naprej nad nečem pritožuje. Od tega da jim svetloba ni všeč, da katodni monitorji niso fajn, nekateri pc-ji so prestari in, da so navajeni na MS office. No ko sem jim razložil, da en MS Office stane tolk kot trije LCD-ji oziroma dva nova pc-ja je bil mir :-)
LuiIII ::
Ma veste kaj, jaz sploh ne uporabljam kaj dosti office programov. Moja merila lepih dokumentov in prezentacij so na malo višjem nivoju in za ta namen uporabljam Indesign in Flash. Če imaš zadeve enkrat naštimane tako kot je potrebno, je delo enako hitro kot v office zadevah, s flashom pa prezentacijo naredim lahko še veliko hitreje, pa še lepša je.
Lui
Lui
nicjasno ::
Jaz sem tudi v firmi od strica, kjer vzdrzujem sisteme namestil vse licencno, ali pa free/oss. Med drugim OOo2.0 . Stric je totalni racunalniski neznalec in neverjetno nefleksibilen glede tega. In ceprav je do sedaj delal na (nelicencnih) offich mu prehod na OOo2 ni predstavljal nobenega problema. Nastavu sem mu, da shranjuje avtomatsko v .doc in da mora v calcu pac sam izbrat .xls format. To je bilo vse. Tudi sedaj vsakemu na kisto namestim OOo2 in se noben ne pritozuje.
www.nicjasno.com | www.vsejasno.com
. buba švabe ::
Jst sem parim do zdaj inštaliral OO, pa do zdaj se še noben ni pritožu. Prvemu sem razložil celo situacijo, pa je samo debelo gledal in ga niti ni zanimalo. Od takrat naprej samo inštaliram OO in nič ne rečem. Ponavadi se strinjamo, da je nova verzija Offica taka kot prejšnja, samo malo lepše zgleda.
Kar se pa tiče podjetij, jaz delam v firmi, kjer je denarja na tone (resno) in kupijo vse po vrsti ne glede na ceno, samo da imajo zadnjo verzijo in da je treba čim manj razmišljat. Če pa slučajno komu omeniš kakršen koli open source software, pa večinoma ne vejo, za kaj se gre, če pa že, te pa samo tak postrani pogledajo, kot da si avtoprevozniku predlagal, da kupi otroški tricikl. Kar da to je popolnoma drug svet, in skrajno neresno, in popolnoma neuporabno...
Kar se pa tiče podjetij, jaz delam v firmi, kjer je denarja na tone (resno) in kupijo vse po vrsti ne glede na ceno, samo da imajo zadnjo verzijo in da je treba čim manj razmišljat. Če pa slučajno komu omeniš kakršen koli open source software, pa večinoma ne vejo, za kaj se gre, če pa že, te pa samo tak postrani pogledajo, kot da si avtoprevozniku predlagal, da kupi otroški tricikl. Kar da to je popolnoma drug svet, in skrajno neresno, in popolnoma neuporabno...
če hočeš razumet rekurzijo, moraš najprej razumet rekurzijo
balocom ::
Ampak, khm, no. Pregledovanje log datotek spletnega streznika v calcu? Hihi.
Vid se da nis nikoli probal pregledat log fajl bul obremenjenga serverja al pa lopga z 1M različnimi zadevami,0,9M od teh pa nočeš videt
. Excel (sprobano) al Calc (nesprobano) sta glih prmerna za to, sm uvoz podatkov naridš.
Vid se da nis nikoli probal pregledat log fajl bul obremenjenga serverja al pa lopga z 1M različnimi zadevami,0,9M od teh pa nočeš videt
. Excel (sprobano) al Calc (nesprobano) sta glih prmerna za to, sm uvoz podatkov naridš. V svetu brez googla bi bil najbolj uporabljen ukaz v bash-u ukaz man
Matevžk ::
Izvoz v PDF (čeprav ne vem, zakaj ga pa ne bere - legal stuff ?)
Ne veš veliko o PDF formatu, kajne?
lp, Matevžk
drejc ::
Ko je nekdo napisal zakaj novell pa ibm vlagata v Linux...
...jasno da, ker je zastonj *nix okolje, se reče za enterprise level telekomunikacije & co. je treba najt nek uporaben RT OS namest VxWorksa, ki ratuje počas deprecated. Zaenkrat kaže da bo to Linux, ker za dosego časovne kritičnosti pač rabiš odprtokoden sistem ALI komercialen RT sistem (Windriver), kateri imajo pa trenutno grozen support in zato izginjajo.
OO2 kot desktop? Ja jest sem ga mel, like 2 dni predn sm ga dol zabrisu...ker mi ni mogu nobenega wordovega obrazca odpret. To so pa obrazci z Cesarjevih strani, tako da lih zamenjat lih nemorem.
...jasno da, ker je zastonj *nix okolje, se reče za enterprise level telekomunikacije & co. je treba najt nek uporaben RT OS namest VxWorksa, ki ratuje počas deprecated. Zaenkrat kaže da bo to Linux, ker za dosego časovne kritičnosti pač rabiš odprtokoden sistem ALI komercialen RT sistem (Windriver), kateri imajo pa trenutno grozen support in zato izginjajo.
OO2 kot desktop? Ja jest sem ga mel, like 2 dni predn sm ga dol zabrisu...ker mi ni mogu nobenega wordovega obrazca odpret. To so pa obrazci z Cesarjevih strani, tako da lih zamenjat lih nemorem.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
darkolord ::
No če že vsi neke svoje izkušnje s tremi Janezi pišete, bom še jaz: "Jaz sem pa parim ljudem inštaliral MO, ker jim OO pač ni delal tako, kot so si želeli. Zdej so vsi srečni in zadovoljni."
Drugače, Office 2007 bo imel poleg ostalega izvoz v PDF, dokumente v XML, nov vmesnik (ja, G-man, bistvene spremembe so)
Drugače, Office 2007 bo imel poleg ostalega izvoz v PDF, dokumente v XML, nov vmesnik (ja, G-man, bistvene spremembe so)
miroB ::
eno offtopic vprašanje:
Če v open office(2.02) shraniš dokument v .doc obliki in na drugem pcju ta dokument odpreš z Office 2000, ne moreš urejati noge(številke strani in to)?
Če v open office(2.02) shraniš dokument v .doc obliki in na drugem pcju ta dokument odpreš z Office 2000, ne moreš urejati noge(številke strani in to)?
shubell ::
mislim da microsoft vseeno vidi raje "35%" nelegalnih kopij kot pa da bi teh "35%" imelo nameščen open ofice
pecorin ::
darkolord:
Jaz sem pa parim ljudem inštaliral MO, ker jim OO pač ni delal tako, kot so si želeli. Zdej so vsi srečni in zadovoljni.
si ti placal ta mo ali oni?
Jaz sem pa parim ljudem inštaliral MO, ker jim OO pač ni delal tako, kot so si želeli. Zdej so vsi srečni in zadovoljni.
si ti placal ta mo ali oni?
Brane2 ::
No če že vsi neke svoje izkušnje s tremi Janezi pišete, bom še jaz: "Jaz sem pa parim ljudem inštaliral MO, ker jim OO pač ni delal tako, kot so si želeli. Zdej so vsi srečni in zadovoljni."
Drugače, Office 2007 bo imel poleg ostalega izvoz v PDF, dokumente v XML, nov vmesnik (ja, G-man, bistvene spremembe so)
Si jim montiral legalne MO ali tiste s turško licenco ?
Ne vem, kje se giblješ ti, a računalniški laiki, ki jih videvam jaz, težko požrejo idejo,d a bi morali plačati soliden denar za kos SW namesto recimo za boljši tiskalnik ali kaj povsem petega.
JA, polni so idej, kaj bi vse oni radi, dokler ne pridemo do $$. Takrat se pa spustimo na realna tla in postane OO kar naenkrat veliko lepši...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Jux ::
Vid se da nis nikoli probal pregledat log fajl bul obremenjenga serverja al pa lopga z 1M različnimi zadevami,0,9M od teh pa nočeš videt
Tole je res HIHI... vsak resen sistemski administrator bi se ti smejal, potem bi te vprašal kaj hočeš in potem spisal nekaj v smislu "echo log.txt | grep nekaj | awk blabla bla" pa bi bila stvar rešena.
Kakšen Calc in Excel prosim te lepo.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
balocom ::
Kaj pa če maš server na linuxu, log se pa spraveš gledat na win?
V svetu brez googla bi bil najbolj uporabljen ukaz v bash-u ukaz man
darkolord ::
Al pa če bi recimo rad izrisal kak graf, izračunal eno povprečje, al pač nekaj kar vključuje kaj več kot samo štetje vrstic...
Microsoft ::
Za to je Excel sigurno way to go. Naredis si povprecni odzivni cas, kolko baytov si poslal/prejel, kater IP je najvec poslal/prejel, katere koncnice fajlov so bile najveckrat zahtevane, bla bla bla.
Grep Excel | use functions | draw graphs | STFU :)))
by Miha
Grep Excel | use functions | draw graphs | STFU :)))
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Microsoft ()
kopernik ::
Pač uporabljaš specializirana orodja, ki so temu namenjena. Preproste statistike kar s pomočjo par GNU orodij, za grafe se tudi dobi marsikaj uporabnega (kaj takega, ki ti dela grafe sproti in so dosegljivi kar na samem spletnem strežniku) ... za iskanje pa sploh.
Kaj boš uvažal gigabajte logov v aplikacije tipa excel ali calc ? Jaz tega še nikoli nisem počel.
Kaj boš uvažal gigabajte logov v aplikacije tipa excel ali calc ? Jaz tega še nikoli nisem počel.
Microsoft ::
Pa kaj bi se matral z log fajli, ce lahko imas vse v bazi, nad njo pa lahko poganjas funkcije, dobis podatke ki jih zelis in potem za te rises grafe.
by Miha
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
darkolord ::
Mogoče pa včasih ne želiš analizirat gigabajtnih logov, jih ne želiš imet na web serverju in jih pač ne želiš delat sproti...
KoKi ::
in spet smo ignororali dejstvo, da (milo receno) vec kot 80% uporabnikov ne uporablja teh naprednih funkcij. "way to go?" hmm, ko ceno pogledas je bolj "go away".
# hackable
Zgodovina sprememb…
- spremenil: KoKi ()
Microsoft ::
Ce se zgodi, da ne uporabljajo teh funkcij, pol je to tudi zaradi tega, ker ljude, ki to namestijo, niso pripavljeni postavit take infrastrukture, ki bi taksen nacin uporabe omogocala, ter malo poducit uporabnike o prednostih. Tako so pac primorani uporabljati neke stare stvari, ki so ze zdavnaj outdated.
by Miha
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Microsoft ()
gumby ::
hmm... koliko % folka pa sploh dela z gigantskimi logi? 0.005% mogoce?
ti (oz. njihova firma) bodo ze kupili office in ziveli happily ever after
ti (oz. njihova firma) bodo ze kupili office in ziveli happily ever after
my brain hurts
Matevžk ::
Pa kaj bi se matral z log fajli, ce lahko imas vse v bazi, nad njo pa lahko poganjas funkcije, dobis podatke ki jih zelis in potem za te rises grafe.
Kje pridem do Windows XP sistemskih logov v obliki podatkovne baze ali karkoli podobnega?
Torej, res, kot sva skupaj ugotovila, ne rabiš Excela/Calca za to.
Torej je to offtopic.
Res pa, kot je že nekdo omenil, pri dovolj odprtih sistemih je možno narediti (in ko je enkrat narejeno, marsikje uporabiti) realnočasovne sisteme, ki ti na zahtevo izrišejo najnovejši graf kar preko (varnega) spletnega dostopa ...
lp, Matevžk
jype ::
Jaz delam z velikimi log datotekami. Pa niti v sanjah mi ne pride na misel, da bi to pocel s cimerkoli, kar je sproduciral Microsoft. Ker se ne da, ker so orodja prestorasta, premalo zanesljiva in v splosnem izjemno neuporabna.
Kateri Microsoftov program pa zmore to, kar zmore "less" na vsakem unixu, s priblizno enako hitrostjo?
Kateri Microsoftov program pa zmore to, kar zmore "less" na vsakem unixu, s priblizno enako hitrostjo?
poweroff ::
Excel, pa tudi Calc sta za za izvajanje resnih statističnih analiz neuporabna. V statstiki uporabljamo orodja kot SPSS, SAS ter odprtokodni R. Slednji je med najbolj uporabnimi.
sudo poweroff
drejc ::
Mogoče v akademskih logih. SPSS je še vedno the tool, kar se statistike tiče v gospodarstvu imho. Zavarovalnice pa kar lepo zaposlujejo matematike.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
nodes ::
strošek nekaj tisoč eurov za softwer je too much za home userje
ko pride, da bi bilo potrebno vso to kramo kupiti, ki jo včasih uporabljaš samo parkrat na leto... v momentu zmaga open source
pirati in microsoft imata skupno prehranjevalno verigo...samo nečjo tega naglas priznat
ko pride, da bi bilo potrebno vso to kramo kupiti, ki jo včasih uporabljaš samo parkrat na leto... v momentu zmaga open source
pirati in microsoft imata skupno prehranjevalno verigo...samo nečjo tega naglas priznat
Rotty ::
Ja kaj naj rečem..če bo MS hotel 30ksit za aplikacijo, se lahko obriše pod nosom. Res, da v službi zaradi politike države uporabljamo office, ampak doma uporabljam OO.
Kar Miha govori o ne vam kakšnih možnostih novih office2007 so velike buče, ker odgovorno trdim, da bi 95% ljudi brez kakršnihkoli pomanjkanj funkcij lahko uporabljalo office 97. Prehod iz office na OO je pa od vseh prehodov najlažji.
Da pa je na domačih računalnikih office, je pa že nekdo povedal, da je to v veliki meri zaradi ˝Mihcev˝ in zato bodo tudi vsi drugi uporabniki uporabljali kar bodo naložili ˝Mihci˝. In ti bodo naložili OO, če bo treba res plačat office.
Kar Miha govori o ne vam kakšnih možnostih novih office2007 so velike buče, ker odgovorno trdim, da bi 95% ljudi brez kakršnihkoli pomanjkanj funkcij lahko uporabljalo office 97. Prehod iz office na OO je pa od vseh prehodov najlažji.
Da pa je na domačih računalnikih office, je pa že nekdo povedal, da je to v veliki meri zaradi ˝Mihcev˝ in zato bodo tudi vsi drugi uporabniki uporabljali kar bodo naložili ˝Mihci˝. In ti bodo naložili OO, če bo treba res plačat office.
3p ::
Evo, en daljši bljuz. Komu se ne ljubi brat, naj ne bere, tisti ki se jim da, pa naj kaj pokomentirajo. Naslov bi lahko bil "FLOSS kot religija?".
Mogoče bo to primerno mesto za vprašanje, ki se mi že nekaj časa postavlja ob branju debat na slo-techu. Ni mi jasno, zakaj si eni tako želijo, da bi ljudje bolj masovno uporabljali open source (oz. bolje rečeno freeware open source) izdelke in to s tako gorečnostjo, kot si Rode želi, da bi zadnje pleme v afriki končno zgradilo tisto cerkev... Kaj točno bi imeli od tega?
Jasno je, da so brezplačni programi ok, ker so brezplačni, Pa open source je kul, ker ti daje občutek nadzora: „Si bom pa sam prilagodil, če bo potrebno.“
Tudi jaz že dolgo uporabljam GNU/Linux+par manj znanih open source programov. Eden izmed njih mi je za nek (službeni) namen skoraj pisan na kožo in mislim, da boljša komercialna rešitev sploh ne obstaja. Tudi pri razvoju neke (bolj obrobne sicer) open source zadeve sem že sodeloval, tako da ta način razvoja poznam tudi z druge strani. Me pa recimo (zaenkrat) prav nič ne mika, da bi na namizju uporabljal recimo Linux, za kar imam več razlogov, od bolj osebnih do tega, da programi, s katerimi delam(o) preprosto ne tečejo na Linuxu, če pa bi, bi bil strošek OS precej majhen v primerjavi...
Kaj torej pridobimo z FLOSS? Jasno, če ti nek brezplačen program ustreza, privarčuješ denar za nakup. Namesto tega da kupiš brand program, greš za razliko v denarju po novo trenerko namesto na tržnico v Hervis po brand name Nike ali pa Adidas.
Moj zadržek je v tem, da se bolj ali manj tudi sam preživljam z programsko opremo (tako ali drugače) in nekako ne spregledam tega, da je v vsak pošten program potrebno vložiti ogromno dela. Kdo torej piše FLOSS? Pri komercialnih programih je zadeva jasna. Vložiš delo, prodaš izdelek, dobiš denar, kupiš paradajz. Kaj pa FLOSS? Vložiš delo, podariš izdelek, ne dobiš denarja, dobiš čaj v geekovski komuni. Seveda, to je samo nakladanje. Večina folka, ki razvija OS ima redne službe, kjer delajo ene zadeve, potem pa (pustimo razloge) v prostem času za „čast in slavo“ (ali pa recimo za zabavo, vsaj pri meni je tako) razvijajo še FLOSS. Ene v firmah plačajo, da razvijajo FLOSS, ki ga sicer delijo zastonj, živijo pa od dodatnih komponent, ki jih prodajajo. Stroške razvoja v tem primeru plača stranka, skriti pa so višji ceni dodane storitve. Od FLOSSa profitirajo samo tisti, ki se lahko dodatni storitvi, ki plačuje razvoj, ne potrebujejo. Tu so še razne univerze in državne ustanove, kjer jih FLOSS zanima, če jih zanima, dokler jih zanima...
Iz načina razvoja izhajajo tudi slabosti FLOSSa. Če so mogoče programerji še dovolj veliki geeki, da zastonj kodirajo, se jim po navadi ne ljubi pisati zastonj dokumentacije, priročnikov. Običajno so samo programerji dovolj veliki geeki, da se jim ljubi delati zastonj. Očitno eden od ključnih FLOSS projektov Open Office ni sposoben dobiti oblikovalca, ki bi narisal ikone, da bi zgledale lepše, ne pa kot da sem jih risal jaz (za boga, zakaj je recimo podčrtan U višje kot B in I?!). Zanimivo je tudi, da praktično ne obstajajo FLOSS igre na nivoju. To se najbrž sklada z mojo predpostavko, da je veliko FLOSS projektov nastalo po sili razmer. Avtoji niso šli v razvoj komercialnega SW, ker so dvomili v svojo uspešnost tekmovanja na trgu, če bi za svoj izdelek hoteli denar. Če torej ne moreš prodati izdelka, začneš prodajati višje cilje. Ljudje ki nekaj delajo, niso dovolj povezani, nimajo nujno skupnega načrta, zato gre zadeva v različne strani (projekti se po nepotrebnem razvejijo), dogaja se, da se razvijalec odloči, da vseeno rabi keš za paradajz in več časa nameni dnevni službi, in projekt na lepem zastane. Prevzame ga sicer lahko kdorkoli... če se znajde iz večinoma slabo dokumentirane kode. Firma, ki ima stranke, bo program razvijala dalje. Če pa se vseeno zgodi, da propade, je to za uporabnike res še slabše kot če propade FLOSS projekt.
Se pa strinjam s trditvijo, da če bi uporabniki morali za svoj licenčni software striktno plačati, bi bilo po domovih nekajkrat več GNU/Linuxa/OO/inčesapač. To je pač nas odnos do nematerialne lastnine. Če nimaš kaj prijet v roko, in če se da prekopirat, se tega ne plača. Če bi moral plačati samo 20 jurjev za Windows + Office, bi 75% uporabnikov ki imajo po domovih piratske kopije, uporabljalo Linux + OO, za razliko v denarju, pa bi si kupili, kaj pa vem, tlakovce za okoli hiše, ker to pač lahko primeš v roko in če ti pade na nogo, te zaboli.
Pamerne firme so to že pokapirale, zato pa prodajajo različne izdelke, ki so dejansko računalni(č)ki v preobleki. Folk kupi iPod z dobro vestjo, ker dobi poleg softwera tudi ciglo (ki je sicer vredna petino cene – ampak ne boli jih, da so plačali nematerialno zadevo). Zadnjič sem se zavzel za GPSe. Vedno več programov, ki so prelahko spiratizirljivi, začenjajo firme prodajati vgrajene v „ciglo“. Ste se kdaj vprašali koliko od tistih 80 jurjev za novo grafično kartico je stane cigla, koliko pa ste dejansko plačali samo avtorsko lastnino (razvoj)?
Kot deloma frustriran programer torej vprašujem, kaj bodo začele druge stroke programerjev vračati FLOSS? Kdaj torej lahko pričakujemo FREE/LIBRE beer? Kdaj bojo odvetniki začeli, ker bodo imeli nižje stroške za softver, za uro svetovanja kasirati manj kot 40 jurjev ali pa bodo začeli svetovati free? Kdaj bodo geeki začeli deliti open source BMWje? In kdaj mi bo bojo v Obiju dali FLOSS tlakovce? Samo deloma frustriran sicer zato, ker seveda tudi programje, ki se da prodati, ni zastonj. Mi bi kdo zastonj naredil sistem za vodenje moje banke? Seveda.
V čem je torej religiozna vrednost uporabe FLOSSa na namizju (razen prelivanja denarja iz žepov ene firme na M v žepe nekih drugih firm)?
Mogoče bo to primerno mesto za vprašanje, ki se mi že nekaj časa postavlja ob branju debat na slo-techu. Ni mi jasno, zakaj si eni tako želijo, da bi ljudje bolj masovno uporabljali open source (oz. bolje rečeno freeware open source) izdelke in to s tako gorečnostjo, kot si Rode želi, da bi zadnje pleme v afriki končno zgradilo tisto cerkev... Kaj točno bi imeli od tega?
Jasno je, da so brezplačni programi ok, ker so brezplačni, Pa open source je kul, ker ti daje občutek nadzora: „Si bom pa sam prilagodil, če bo potrebno.“
Tudi jaz že dolgo uporabljam GNU/Linux+par manj znanih open source programov. Eden izmed njih mi je za nek (službeni) namen skoraj pisan na kožo in mislim, da boljša komercialna rešitev sploh ne obstaja. Tudi pri razvoju neke (bolj obrobne sicer) open source zadeve sem že sodeloval, tako da ta način razvoja poznam tudi z druge strani. Me pa recimo (zaenkrat) prav nič ne mika, da bi na namizju uporabljal recimo Linux, za kar imam več razlogov, od bolj osebnih do tega, da programi, s katerimi delam(o) preprosto ne tečejo na Linuxu, če pa bi, bi bil strošek OS precej majhen v primerjavi...
Kaj torej pridobimo z FLOSS? Jasno, če ti nek brezplačen program ustreza, privarčuješ denar za nakup. Namesto tega da kupiš brand program, greš za razliko v denarju po novo trenerko namesto na tržnico v Hervis po brand name Nike ali pa Adidas.
Moj zadržek je v tem, da se bolj ali manj tudi sam preživljam z programsko opremo (tako ali drugače) in nekako ne spregledam tega, da je v vsak pošten program potrebno vložiti ogromno dela. Kdo torej piše FLOSS? Pri komercialnih programih je zadeva jasna. Vložiš delo, prodaš izdelek, dobiš denar, kupiš paradajz. Kaj pa FLOSS? Vložiš delo, podariš izdelek, ne dobiš denarja, dobiš čaj v geekovski komuni. Seveda, to je samo nakladanje. Večina folka, ki razvija OS ima redne službe, kjer delajo ene zadeve, potem pa (pustimo razloge) v prostem času za „čast in slavo“ (ali pa recimo za zabavo, vsaj pri meni je tako) razvijajo še FLOSS. Ene v firmah plačajo, da razvijajo FLOSS, ki ga sicer delijo zastonj, živijo pa od dodatnih komponent, ki jih prodajajo. Stroške razvoja v tem primeru plača stranka, skriti pa so višji ceni dodane storitve. Od FLOSSa profitirajo samo tisti, ki se lahko dodatni storitvi, ki plačuje razvoj, ne potrebujejo. Tu so še razne univerze in državne ustanove, kjer jih FLOSS zanima, če jih zanima, dokler jih zanima...
Iz načina razvoja izhajajo tudi slabosti FLOSSa. Če so mogoče programerji še dovolj veliki geeki, da zastonj kodirajo, se jim po navadi ne ljubi pisati zastonj dokumentacije, priročnikov. Običajno so samo programerji dovolj veliki geeki, da se jim ljubi delati zastonj. Očitno eden od ključnih FLOSS projektov Open Office ni sposoben dobiti oblikovalca, ki bi narisal ikone, da bi zgledale lepše, ne pa kot da sem jih risal jaz (za boga, zakaj je recimo podčrtan U višje kot B in I?!). Zanimivo je tudi, da praktično ne obstajajo FLOSS igre na nivoju. To se najbrž sklada z mojo predpostavko, da je veliko FLOSS projektov nastalo po sili razmer. Avtoji niso šli v razvoj komercialnega SW, ker so dvomili v svojo uspešnost tekmovanja na trgu, če bi za svoj izdelek hoteli denar. Če torej ne moreš prodati izdelka, začneš prodajati višje cilje. Ljudje ki nekaj delajo, niso dovolj povezani, nimajo nujno skupnega načrta, zato gre zadeva v različne strani (projekti se po nepotrebnem razvejijo), dogaja se, da se razvijalec odloči, da vseeno rabi keš za paradajz in več časa nameni dnevni službi, in projekt na lepem zastane. Prevzame ga sicer lahko kdorkoli... če se znajde iz večinoma slabo dokumentirane kode. Firma, ki ima stranke, bo program razvijala dalje. Če pa se vseeno zgodi, da propade, je to za uporabnike res še slabše kot če propade FLOSS projekt.
Se pa strinjam s trditvijo, da če bi uporabniki morali za svoj licenčni software striktno plačati, bi bilo po domovih nekajkrat več GNU/Linuxa/OO/inčesapač. To je pač nas odnos do nematerialne lastnine. Če nimaš kaj prijet v roko, in če se da prekopirat, se tega ne plača. Če bi moral plačati samo 20 jurjev za Windows + Office, bi 75% uporabnikov ki imajo po domovih piratske kopije, uporabljalo Linux + OO, za razliko v denarju, pa bi si kupili, kaj pa vem, tlakovce za okoli hiše, ker to pač lahko primeš v roko in če ti pade na nogo, te zaboli.
Pamerne firme so to že pokapirale, zato pa prodajajo različne izdelke, ki so dejansko računalni(č)ki v preobleki. Folk kupi iPod z dobro vestjo, ker dobi poleg softwera tudi ciglo (ki je sicer vredna petino cene – ampak ne boli jih, da so plačali nematerialno zadevo). Zadnjič sem se zavzel za GPSe. Vedno več programov, ki so prelahko spiratizirljivi, začenjajo firme prodajati vgrajene v „ciglo“. Ste se kdaj vprašali koliko od tistih 80 jurjev za novo grafično kartico je stane cigla, koliko pa ste dejansko plačali samo avtorsko lastnino (razvoj)?
Kot deloma frustriran programer torej vprašujem, kaj bodo začele druge stroke programerjev vračati FLOSS? Kdaj torej lahko pričakujemo FREE/LIBRE beer? Kdaj bojo odvetniki začeli, ker bodo imeli nižje stroške za softver, za uro svetovanja kasirati manj kot 40 jurjev ali pa bodo začeli svetovati free? Kdaj bodo geeki začeli deliti open source BMWje? In kdaj mi bo bojo v Obiju dali FLOSS tlakovce? Samo deloma frustriran sicer zato, ker seveda tudi programje, ki se da prodati, ni zastonj. Mi bi kdo zastonj naredil sistem za vodenje moje banke? Seveda.
V čem je torej religiozna vrednost uporabe FLOSSa na namizju (razen prelivanja denarja iz žepov ene firme na M v žepe nekih drugih firm)?
minmax ::
3p: ... lahko si tudi bolj pragmatičen... vsaj jaz sem.
več ljudi, ko bo uporabljalo open source in druge rešitve, večja bo konkurenca med njimi in pritisk na cene. kar pomeni, da ko bom rabil nekaj kar mi open source ne ponuja in bom rabil komercialno stvar, bom dobil več za manj denarja.
povsem pragmatično. ... tudi sam si ne želim ne vem kako da bi kdo uporabljal open source, mi pa open source fanatizem nekaterih pride prav, ker razvijajo produkte zaradi katerih mi ni treba na koncu denarnice odpret...
več ljudi, ko bo uporabljalo open source in druge rešitve, večja bo konkurenca med njimi in pritisk na cene. kar pomeni, da ko bom rabil nekaj kar mi open source ne ponuja in bom rabil komercialno stvar, bom dobil več za manj denarja.
povsem pragmatično. ... tudi sam si ne želim ne vem kako da bi kdo uporabljal open source, mi pa open source fanatizem nekaterih pride prav, ker razvijajo produkte zaradi katerih mi ni treba na koncu denarnice odpret...
gumby ::
razvoj oss-a te ne stane nic, razen prostega casa...
za razliko od bmw-ja, ker rabis poleg casa se kaksno tono plastike in zelezja (in se mali milion strojev)
za razliko od bmw-ja, ker rabis poleg casa se kaksno tono plastike in zelezja (in se mali milion strojev)
my brain hurts
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Izšel OpenOffice.org 2.2Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 5565 (2704) | marvin42 |
| » | Izšel OpenOffice.org 2.1 (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 11792 (9424) | Jst |
| » | Izšel OpenOffice.org 2.0.1, na voljo tudi poslovenjen paketOddelek: Novice / Pisarniški paketi | 4870 (3823) | krjul |
| » | Stanje (psihofizično) OOoCon 2005Oddelek: Novice / --Nerazporejeno-- | 3162 (2448) | mathjazz |
| » | Knjiga 'Hitri vodnik po OpenOffice.org' na voljo pod licenco GNU/FDLOddelek: Novice / Pisarniški paketi | 3500 (3500) | dr.J |