☰

» »

Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR

««
7 / 11
»»

Cold1 ::

Po tvojem odgovoru sodeč, Matthai, govoriva eden mimo drugega.

Jaz avtorske pravice spoštujem, sprenevedanja pa ne; GNU GPL je bil od prvega trenutka dalje namenjen, da onemogoči dejansko uveljavljanje avtorskih pravic.

Seveda je možna razprava brez da bi upoštevali realnost, ki zahteva, da programerji uporabljajo že napisano kodo (kar vodi v prisilno uporabo GNU GPL, kar je enako nacionalizaciji avtorskega dela); samo taka razprava je intelektualno nepoštena, je sprenevedanje, če ti in BigWhale vztrajata pri takem načinu dialoga, se zavedajta, da pridigata sama sebi.

Trditev, da lahko hkrati pišeš avtorsko kodo za Linux in obdržiš to kodo oz. avtorske pravice nad njo pa si zavrnil tudi sam v zaključku. Hvala.

Koda, ki vključuje tudi GPL kodo NI NJEGOVA. Je samo delno njegova. Hkrati pa so zraven še GPL soavtorji.

Prevod iz Novoreka™: Nacionalizacija avtorskega dela preko razpršitve avtorskih pravic na vse ljudi.
...

In to je tudi moj argument, GNU GPL Avtorjem ne omogoča preživetja, omogoča pa krajo s strani tistih, ki se lahko zahtevam Stallmanove licence ognejo, pa vseeno uporabljajo delo drugih.

Avtorske pravice, niso toliko stvar morale in etike, kot koncept, ki služi predvsem temu, da bi avtorji lahko zaslužili.

Če lahko vsakdo kopira program, napisan pod GNU GPL, avtor pač ne bo mogel preživeti s prodajo le tega, ker bo trg znižal ceno na 0.
Če pa bodo, za povrhu vsega, programsko kodo kradli še razni izkoriščevalci tipa Google in Oracle, pa se bo vsak avtor resno vprašal, zakaj bi se potem sploh ukvarjal s tem.


@ Jype
Je kakšno podjetje kdaj moralo razkriti, sicer zaprto, kodo svojega programa MS-u, poznaš kakšen tak primer?

Zaradi GNU GPL, se namreč je tožarilo.

Drugače pa: ja vprašajmo kakšnega odvetnika, mene zagotovo zanima.

Poldi112 ::

Še zmeraj čakam da mi poveš, kako je Oracle-u uspelo tako mastno služiti z bazo za Linux, kode mu pa ni treba odpreti. Pa ni edini, btw.

>Če lahko vsakdo kopira program, napisan pod GNU GPL, avtor pač ne bo mogel preživeti s prodajo le tega, ker bo trg znižal ceno na 0.

Daj malo se ozri okrog sebe. GNU ekosistem cveti. Zakaj že, če avtorji od tega ne morejo preživeti?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Cold1 ::

Možnosti velikih igralcev, ki si lahko privoščijo razvoj, so seveda povsem drugačne od možnosti SP-jev, malih pa tudi srednjih podjetij.

S tem da lahko veliki tudi uporabijo GNU GPL kodo v svojem izdelku, pa jim ni treba nikoli razkriti ničesar, nikomur, kot tega ni storil Google.

Mimogrede, tudi pri MS-u (ne zgolj pri Google-u) bi si lahko mirno privoščil licenco GPL, na tak način, da ne bi nihče od nas, nikoli videl izvorne kode, če bi želeli.

------------------------

Ker je prej Matthai malce slabo dojel tisto glede prenosa genov, bom povedal drugače: zaradi uporabe semen, na katere so se prenesli "avtorsko zaščiteni" geni, se menda že tožarijo, ja, avtorska zaščita nad živimi bitji je že postala realnost.

Vprašanja tipa: "Ali bomo v prihodnosti dolžni plačila licence za lasten genom?" se mi zdijo mnogo pomembnejša od obsedenosti nekaterih z licenco GNU GPL.

Poldi112 ::

Bluziš da je groza. Velikost je irelefuckingvantna. Še enkrat, Google je legalen zato, ker ne distribuira svojih programov, ne pa, kot ti napačno razlagaš, ker je velik. Oracle pa ti proda svoj program. Povej mi, zakaj njemu ni potrebno dati kode. Ker je velik?

In ne, MS si NE MORE privoščiti uporabiti kode in upati na to, da kode ki bazira na GPL ne bi nikoli videli. Sploh je pa tragikomično, da daš za primer direkt MS, ki se mu je to že zgodilo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

jype ::

Cold1> Je kakšno podjetje kdaj moralo razkriti, sicer zaprto, kodo svojega programa MS-u, poznaš kakšen tak primer?

Je kakšno podjetje kdaj v svoj izdelek že vključilo kakšen kos sicer zaprte Microsoftove kode? Poznaš kakšen tak primer?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

BigWhale ::

Cold1 je izjavil:

Seveda je možna razprava brez da bi upoštevali realnost, ki zahteva, da programerji uporabljajo že napisano kodo (kar vodi v prisilno uporabo GNU GPL, kar je enako nacionalizaciji avtorskega dela); samo taka razprava je intelektualno nepoštena, je sprenevedanje, če ti in BigWhale vztrajata pri takem načinu dialoga, se zavedajta, da pridigata sama sebi.

Ce se tebi zdi, da realnost od tebe zahteva uporabo ze napisane kode, potem je s teboj nekaj hudo hudo narobe.

Kako se pa razvijajo aplikacije za zaprtokodne operacijske sisteme, tam sploh do kode ne mores! Vsaj velika vecina smrtnikov ne more.

Od nikogar nihce ne ZAHTEVA uporabe ze napisane kode, ne v closed source svetu ne v open source svetu. Ti v bistvu natolcujes in strasis ljudi z nekimi floskulami. A to nalasc tako dramatiziras in se delas trapastega, ker ti open source (in GPL) ni vsec, al to v resnici tudi verjames?

Nihce, nihce ti ne pravi kaj moras uporabiti. Ne rabis. Za razvoj zaprtokodnih programov na Linuxu ne rabis nicesar odpirati. Se vec, se prevajas jih lahko z odprto kodnim prevajalnikom in jih dinamicno povezes z odprtokodnimi stadardnimi knjiznicami. Licence so namenoma tako napisane, da se to lahko pocne. Tudi precej ostalih knjiznjic in pomembnih okolij je licenciranih z LGPL, da jih lahko linkas v svoj zaprtokodni program. Oba vecja namizja, KDE in Gnome sta tako narejena in prav nihce te ne sili da svoj program razvijes pod GPL licenco.

Seveda pa bo tistih nekaj zealotov ostalo taksnih kot so. Blind zealotry is blind.

Icematxyz ::

GNU GPL je bil od prvega trenutka dalje namenjen, da onemogoči dejansko uveljavljanje avtorskih pravic.


Torej trdiš, da avtor z GPL licenco izgubi avtorstvo nad lastno kodo in izgubi s tem tudi vse pravice nad lastno kodo? Katere točno pravice pa izgubi? Tiste, ki ti jih GPL, kot avtorju zagotavlja ali vse ostale (licence), ki si jih kot avtor zamisliš in ti jih GPL kot avtorju ne onemogoča?

poweroff ::

darkolord je izjavil:

Koda, ki vključuje tudi GPL kodo NI NJEGOVA.
No no, sej mogoče boš počas tut ti razumel, kje je problem. Sam zaenkrat je še preveč solate okol...

No, razloži mi, kje je problem.

Cold1 je izjavil:


Jaz avtorske pravice spoštujem, sprenevedanja pa ne; GNU GPL je bil od prvega trenutka dalje namenjen, da onemogoči dejansko uveljavljanje avtorskih pravic.

Ne. Ker ga avtor sprejme prostovoljno. V bistvu gre res za omejitev, vendar avtor to omejitev sprejme zavestno.

Sicer pa lahko isto rečeš, da pri prodaji avtorskih pravic sledi onemogočenje uveljavljanja avtorskih pravic. Valjda, ker si te pravice prodal! Pri GPL jih pa pač oddaš brez finančnega nadomestila.

Cold1 je izjavil:

Seveda je možna razprava brez da bi upoštevali realnost, ki zahteva, da programerji uporabljajo že napisano kodo

Zahteva?
A tako, kot se od 17-letnika "zahteva", da vidi vse najnovejše H'wudske filme, iz česar sledi, da jih pač MORA spirtazitirat???

Cold1 je izjavil:

Trditev, da lahko hkrati pišeš avtorsko kodo za Linux in obdržiš to kodo oz. avtorske pravice nad njo pa si zavrnil tudi sam v zaključku. Hvala.

Odvisno kaj pišeš. Če pišeš kernel module, pol to drži. Če pa spišeš neko aplikacijo iz nule, ne vidim zakaj bi jo moral izdati pod GPL, če tega nočeš.

Cold1 je izjavil:

Prevod iz Novoreka™: Nacionalizacija avtorskega dela preko razpršitve avtorskih pravic na vse ljudi.

Ja, to je ena izmed idej v ozadju GPL. So what? Še vedno lahko pišeš kodo iz nule. Razen če si kot prej omenjeni 17-letnik.

Cold1 je izjavil:

Avtorske pravice, niso toliko stvar morale in etike, kot koncept, ki služi predvsem temu, da bi avtorji lahko zaslužili.

Ne. Gre predvsem za LASTNINO. Večina ljudi sicer z lastnino služi, ni pa to pravilo. Lastno lastnino lahko tudi uničiš, podariš,...

Cold1 je izjavil:

zaradi uporabe semen, na katere so se prenesli "avtorsko zaščiteni" geni, se menda že tožarijo, ja, avtorska zaščita nad živimi bitji je že postala realnost.

Menda?

Lahko navedeš kakšen konkreten primer prosim? Pa ne iz časopisa - kar konkreten case navedi.

Cold1 je izjavil:

Vprašanja tipa: "Ali bomo v prihodnosti dolžni plačila licence za lasten genom?" se mi zdijo mnogo pomembnejša od obsedenosti nekaterih z licenco GNU GPL.

Meni tudi. Ampak odgovor je jasen - ne.
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: poweroff ()

darkolord ::

No, razloži mi, kje je problem.
Problem je tole:

Koda, ki vključuje tudi GPL kodo NI NJEGOVA.

Icematxyz ::

Tvoja koda je tvoja koda da. Koda od nekoga drugega pa ni tvoja koda ne. Samoumevno?

Če bi ti rad upravljal s kodo nekoga drugega in sprejemal nadaljnje odločitve ti. Pa glej ga zlomka "copyright assignment" in to kar pri kodi z GPL licenco (različni avtorji). Se pravi ne rabijo avtorji za to niti svoje kode licencirati pod drugo licenco. Še eno dejstvo več, ki bo ga težko sprejeti a ne da?

darkolord ::

O čem govoriš?

jype ::

darkolord> O čem govoriš?

O tem, da GPL na noben način ne onemogoča, da avtorja kode, ki si jo vključil v svoj program, nagradiš s čim drugim (kot s tem da tudi pravice do svoje kode, ki je povezana s pod GPL licencirano kodo drugega avtorja, prepustiš javnosti pod pogoji GPL), recimo z denarjem, v zameno pa dobiš tebi ljubše pogoje, pod katerimi lahko kodo vključiš v svoj program.

darkolord ::

Če je vmes več nivojev, je to v praksi kar nemogoče...

Ali pa bi že v štartu avtor uporabil kakšno boljšo licenco, pa bi bila zadovoljna oba.

Icematxyz ::

O čem govoriš?


O tem, da je koda izdana pod GPL licenco še naprej tvoja koda in lahko počneš z njo še naprej, kar želiš in ne drži, da ni več tvoja in da nimaš več pravic kaj boš z njo počel ti. Hkrati pa sem omenil še to, da tudi GPL licenca omogoča "copyright assignment". In:

Če je vmes več nivojev, je to v praksi kar nemogoče...

Ali pa bi že v štartu avtor uporabil kakšno boljšo licenco, pa bi bila zadovoljna oba.


Ker te očitno zanima samo "ena smer" razvoja FOSS, se pravi tista, kjer ima še izrazito komercialno vejo in hkrati dovoljuje še zaprto koden produkt si preberi še kaj na temo "copyright assignment" in GPL. Da ne bo spet se širilo napačnih informacij o tem. Pa lepo bi bilo, če bi se vsa dejstva, ki so se navedla v tej temi, že začela malo povezovati v smiselno celoto?

Zgodovina sprememb…

poweroff ::

darkolord je izjavil:

No, razloži mi, kje je problem.
Problem je tole:

Koda, ki vključuje tudi GPL kodo NI NJEGOVA.


Valjda ni. Jaz recimo napišem funkcijo A, ti pa funkcijo B. A koda je moja, B koda je tvoja. Jaz ti A dam pod pogojem, da ti tudi B izdaš pod GPL (razen, če program uporabljaš izključno zase).

Kako se to razlikuje od tega, da ti jaz A dam samo pod pogojem, da mi plačaš 1000 EUR?

Res mi ni jasno kje je tle problem.
sudo poweroff

jype ::

darkolord> Če je vmes več nivojev, je to v praksi kar nemogoče...

Res je - zato nekateri projekti zahtevajo prenos avtorstva na organizacijo, ki potem program izda (tudi) pod pogoji licence GPL.

Drugi pač ne - stvar avtorjev.

darkolord ::

Valjda ni. Jaz recimo napišem funkcijo A, ti pa funkcijo B. A koda je moja, B koda je tvoja. Jaz ti A dam pod pogojem, da ti tudi B izdaš pod GPL (razen, če program uporabljaš izključno zase).

Kako se to razlikuje od tega, da ti jaz A dam samo pod pogojem, da mi plačaš 1000 EUR?
Dejmo tkole: kakšen je sploh tvoj interes, ko daš nekaj pod GPL?

Icematxyz ::

A je to sploh pomembno in a misliš, da obstaja samo eden interes? Ne vem, kaj bi naj bil na to odgovor, da bi bil pravilen.

Interes, ki ga nekdo ima in zasleduje (tudi) v okviru GPL je odvisen od primera do primera? Ali kaj bi naj bil odgovor?

Zgodovina sprememb…

poweroff ::

darkolord je izjavil:

Dejmo tkole: kakšen je sploh tvoj interes, ko daš nekaj pod GPL?

To je popolnoma vseeno. Jaz kot avtor in s tem lastnik kode imam PRAVICO, da s svojo kodo naredim karkoli. Lakho jo zapečem na CD in potem stolčem s kladivom.

Moj "motiv" je tukaj povsem nerelevanten. Gre preprosto za mojo pravico.

Konkretno pa je recimo moj interes neko moralno zadovoljstvo in želja, da je kod ačim bolj dostopna uporabnikom. Ampak to je irelevantno.
sudo poweroff

darkolord ::

Tvoja PRAVICA je tudi, da se namažeš z lastnimi iztrebki in greš nag sredi zime tečt po ulici. Tvoja PRAVICA je tudi, da se npr. fentaš.

Doesn't make it _any_ less stupid.

Torej je odgovor na to, zakaj je GPL licenca dobra, takle: "Ker ima avtor pravico kodo svojo izdati pod GPL". Res super odgovor.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

jype ::

darkolord> Dejmo tkole: kakšen je sploh tvoj interes, ko daš nekaj pod GPL?

To, da lahko leta 2010 še vedno normalno delam s svojimi XFig datotekami - ker mojih Quattro Pro datotek pravilno ne odpre noben izdelek več.

Icematxyz ::

Torej je odgovor na to, zakaj je GPL licenca dobra, takle: "Ker ima avtor pravico kodo svojo izdati pod GPL". Res super odgovor.


No če hočeš primer, pa dajmo kar tega z novice: GPL licenca je dobra na primer za to, ker hkrati zagotavlja uporabniku dostop do kvalitetne programske opreme sočasno pa podjetju Canonical prinaša finančna sredstva. Se pravi za to, ker dobro zadovolji dva interesa, vsekakor pa bolje kot alternativa. Torej?

Gandalfar ::

ubistvu GPL prisili razvijalca, da se iz razvijalca spremeni v helpdeskerja (services), da lahko prezivi.

BigWhale ::

Gandalfar je izjavil:

ubistvu GPL prisili razvijalca, da se iz razvijalca spremeni v helpdeskerja (services), da lahko prezivi.


Ne, zakaj? Saj GPL nikjer ne pravi, da razvijalec svoje kode ne sme prodati tudi pod GPL licenco.

Icematxyz ::

Gandalfar je izjavil:

ubistvu GPL prisili razvijalca, da se iz razvijalca spremeni v helpdeskerja (services), da lahko prezivi.


Ne drži. Razvijalec je v bistvu dobro če si in skrbiš za svojo programsko opremo, če že ponujaš storitev za njo. Lahko delaš tudi po naročilu in ne rabiš biti sploh vzdrževalec. Se pravi je lahko to kdo drug ti si samo "proizvajalec". Lahko seveda, kot smo rekli višje prodajaš svoje izdelke pod drugimi licencami, če se bojiš, da pod GPL ne bo šlo in uporabiš GPL vejo kot neko vrsto "shareware"... Lahko prodajaš komercialne derivate podjetjem, ki bi rada to vključila v zaprto kodne projekte... Možnosti je v bistvu toliko, kot je idej in interesov posameznikov.

Domet (količina denarja) na posameznem področju v tem trenutku, pa tudi lahko gremo iskat podatke po spletu. Da ne bomo govorili na pamet. Se pravi če striktno ekonomsko gledamo ne zadevo in nam je to edino merilo. Zakaj bi govorili na pamet in domnevali?

Zgodovina sprememb…

Gandalfar ::

BigWhale je izjavil:

Gandalfar je izjavil:

ubistvu GPL prisili razvijalca, da se iz razvijalca spremeni v helpdeskerja (services), da lahko prezivi.


Ne, zakaj? Saj GPL nikjer ne pravi, da razvijalec svoje kode ne sme prodati tudi pod GPL licenco.


Vendar to deluje samo, ce se gres services. Torej po narocilu kucas kodo in jo potem supportiras. V nasprotnem primeru se moras it Enterprise SW in ustrahovat ljudi z dostopom do dokumentacije.

poweroff ::

darkolord je izjavil:

Tvoja PRAVICA je tudi, da se namažeš z lastnimi iztrebki in greš nag sredi zime tečt po ulici. Tvoja PRAVICA je tudi, da se npr. fentaš.

Doesn't make it _any_ less stupid.

Če ti ne vidiš smiselnosti nekega početja, to še ne pomeni, da tega ni. GPL licenca se očitno nekaterim zdi smiselna in jo pač uproabljajo.

Meni se na primer Microsoftov pristop zdi škodljiv in zgrešen, pa to še ne pomeni, da jim moramo njihov pristop kar prepovedat.
sudo poweroff

Icematxyz ::

Vendar to deluje samo, ce se gres services. Torej po narocilu kucas kodo in jo potem supportiras. V nasprotnem primeru se moras it Enterprise SW in ustrahovat ljudi z dostopom do dokumentacije.


Če se pogovarjamo striktno ekonomsko in samo o tem vidiku. Najbolje da stanje preveriš na tržišču od primera do primera. Se pravi kakšen je domet GPL programske rešitve v denarju (v tem trenutku) na nekem področju. Ni enoznačnega odgovora žal.

Okapi ::

ubistvu GPL prisili razvijalca, da se iz razvijalca spremeni v helpdeskerja (services), da lahko prezivi.
To v bistvu potrjuje mojo teorijo, da so izvirni "krivec" v resnici pirati. Ker zaradi kopiranja razvijalec ne more živeti kot razvijalec (se pravi, ker je licenca (C) šala, ki je nihče ne upošteva), so izumili (CC), GPL in ostale zadeve. Kot razvijalci sicer prav tako ne morejo preživet, lahko pa kot helpdeskarji vsaj izkoriščajo delo drugih zastonjkarskih programerjev.

O.

Icematxyz ::

Tvoja teorija se podre na točki, da potem nihče ne bi več razvijal programske opreme. In nihče ne bi imel za nič nuditi svoje podpore.

Okapi ::

Razvija tisoče študentov, ki se ob tem učijo in jim ni treba programirati za denar, ker jih vzdržujejo starši. In tisoči poklicnih programerjev (v državnih in vseh drugih službah), ki programirajo iz veselja, kot popoldanski konjiček (ker jim od tega ni treba živeti in ker zaradi piratov svojega konjička itak ne bi mogli tržiti).

O.

poweroff ::

Ampak zakaj ne? A ni to njihova pravica?

Ali bomo to po komunistično prepovedali?
sudo poweroff

Icematxyz ::

Linusa vzdržujejo starši? Moram sicer preverit, upam pa da ne. To je pa drugače spet posploševanje. Nenazadnje za Linux jedro:

http://slo-tech.com/novice/t397436/0

Poldi112 ::

Točno tako. Saj prodaja sw in nudenje storitev ni edina možnost. Dosti podjetih razvija linux zato, da ga namesti na svoje serverje in jih tako ali lažje, ali pa z več marže proda.

Drugi ga razvijajo enostavno zato, ker ga rabijo zase. Vračajo pa nazaj kodo zato, da imajo z njo manj dela.

V praksi pa potem iz vsega nastane najbolj razširjen OS na svetu. Na katerem se med drugim lahko učijo programiranja tudi študenti.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Gandalfar ::

ampak ce pogledas .. se denar dela s storitvami. Torej moja trditev, da se programer spreminja v help-deskerja se zmeraj drzi.

Okapi ::

Ampak zakaj ne? A ni to njihova pravica?
Ali bomo to po komunistično prepovedali?

Odvisno od tega, ali je to na splošno koristno ali ne (za družbo). Ali ima več dobrih ali več slabih lastnosti?

Če se za določen patentni model izkaže, da imaš cenejša obstoječa zdravila in hitrejši razvoj novih, je jasno, da ga boš izbral. Ampak kaj pa če moraš izbirati med cenejšimi obstoječimi zdravili in počasnejšim razvojem novih, ali dražjimi obstoječimi zdravili in hitrejšim razvojem novih? Kateri model bi izbral?

Linusa vzdržujejo starši?
Ne, njega vzdržujejo starši vseh tistih študentov, ki zastonj programirajo. Vse skupaj je kot nekakšna piramidna shema - tisti na vrhu (in helpdeskarji, kot pravi Gandalfar) služijo na račun vseh tistih, ki delajo zastonj, iz veselja ali zato, ker so ideološko nategnjeni.

O.

Icematxyz ::

Si nisi povezave prebral ne? Če jih 3/4 dela za plačilo, potem praviš, da ostala 1/4 študentov jih pa financira? Preberi povezavo, kvečjemu lahko rečeš, da si "ideološko nategnjen". In za to plačan.

Gandalfar je izjavil:

ampak ce pogledas .. se denar dela s storitvami. Torej moja trditev, da se programer spreminja v help-deskerja se zmeraj drzi.


Ne programer še naprej programira. Drugače pa kaj je narobe s storitvami?

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Jedro linuxa je samo en majhen delček sestavljanke. Brez stotine uporabnih programov si lahko jedro operacijskega sistema nekam zatakneš. Ali, drugače povedano, tisti profesionalci, ki se ukvarjajo z jedrom linuxa, so tisti na vrhu piramidne sheme prostega programja.

O.

Poldi112 ::

Okapi je izjavil:


Linusa vzdržujejo starši?
Ne, njega vzdržujejo starši vseh tistih študentov, ki zastonj programirajo. Vse skupaj je kot nekakšna piramidna shema - tisti na vrhu (in helpdeskarji, kot pravi Gandalfar) služijo na račun vseh tistih, ki delajo zastonj, iz veselja ali zato, ker so ideološko nategnjeni.
O.


Daj preberi si link par postov višje, da ne boš govoril bedarij. Lahko eliminiraš vse prispevke tistih, ki dejajo zastonj, pa se sistem ne bo sesul.

Gandalfar je izjavil:

ampak ce pogledas .. se denar dela s storitvami. Torej moja trditev, da se programer spreminja v help-deskerja se zmeraj drzi.


Zgolj delno. Redhat ti isto prodaja licence. Res je da je tam večji del za support kot za sam sw, ampak neke velike razlike ni. Oba, tako MS kot RedHat, ti nudita tudi support. In oba imata tako programerje, kot helpdesk.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Poldi112 ()

Gandalfar ::

Ja, sam denar se generira s supportom in izkoriscanjem GPL kode za katero niso vecinoma placali ;)

Poldi112 ::

In zakaj bi bil to problem? Vsak ima svojo ekonomsko računico, in stranke rabijo tudi firme, ki nudijo support. Itak ni nikogar, ki bi v gpl svetu večinoma naredil ali plačal. V razvoju je udeleženih toliko enih oseb da je veselje. Nekateri naredijo delček in v zameno imamo vsi celoto. Ne vem, meni se to zdi precej win-win situacija.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Okapi ::

Meni pa se zdi, da razvoj programske opreme na splošno hudo zaostaja za pričakovanji. Poganja ga pravzaprav samo vedno zmogljivejša strojna oprema, drugače pa kakšnih otipljivih razlik med programi danes in pred 15 leti ne vidim. Ne morem sicer reči, da je za to krivo prosto programje, pirati ali kdorkoli, mogoče so samo pričakovanja prevelika, ampak ne bi pa si upal trditi niti, da je sedanji model win-win.

O.

Icematxyz ::

Okapi je izjavil:

Jedro linuxa je samo en majhen delček sestavljanke. Brez stotine uporabnih programov si lahko jedro operacijskega sistema nekam zatakneš. Ali, drugače povedano, tisti profesionalci, ki se ukvarjajo z jedrom linuxa, so tisti na vrhu piramidne sheme prostega programja.

O.


Tako si predstavljaš piramido. Plačani so po tej teoriji potem le profesionalci, ki se ukvarjajo z razvojem Linux jedra, vsi ostali razvijalci pa avtomatsko delajo zastonj. Ne vem, če bo ta teorija šla skozi. Lahko pa sam preveriš stanje pri FOSS projektih, ki jih uporabljaš? Se pravi, da ne bomo nekaj v teoriji govorili ampak pogledamo kar prakso.

poweroff ::

Okapi je izjavil:

Vse skupaj je kot nekakšna piramidna shema - tisti na vrhu (in helpdeskarji, kot pravi Gandalfar) služijo na račun vseh tistih, ki delajo zastonj, iz veselja ali zato, ker so ideološko nategnjeni.

A nimamo pravice delati zastonj???

Ali se to že razume kot napad na kapitalizem...?
sudo poweroff

Gandalfar ::

imas pravico. Kar ne pomeni, da to ne spodjeda IT-ja kot panoge :)

jype ::

Gandalfar> imas pravico. Kar ne pomeni, da to ne spodjeda IT-ja kot panoge :)

Spodjeda? To, da imaš na voljo več rešitev je slabo?

Meni se zdi, da IT, ki je napredoval predvsem zaradi odprtih standardov kakršni so ethernet, USB, TCP/IP in HTTP, spodjedajo težave pri dostopu do trgov, kjer se uporabljajo zaprti standardi z namenom prikleniti stranko na enega samega ponudnika rešitev.

Poldi112 ::

Okapi je izjavil:

Meni pa se zdi, da razvoj programske opreme na splošno hudo zaostaja za pričakovanji. Poganja ga pravzaprav samo vedno zmogljivejša strojna oprema, drugače pa kakšnih otipljivih razlik med programi danes in pred 15 leti ne vidim. Ne morem sicer reči, da je za to krivo prosto programje, pirati ali kdorkoli, mogoče so samo pričakovanja prevelika, ampak ne bi pa si upal trditi niti, da je sedanji model win-win.
O.


Mogoče si že pozabil grozo, ki je bila Win95. Oz. odrešitev, glede na win 3.x. Ali pa recimo Office. Nekateri so čisto blaženi nad MS Office 2007 interface-om. Drugi pravijo, da je Win2k prva kvalitetna verzija windows-ev.

Prijaznost uporabniku, stabilnost, izgled, funkcionalnost, hitrost in še kaj je vse napredovalo. Je pa res da hitrost primarno na račun HW. Samo zakaj je to slabo? Ko enkrat računalnik čaka tebe, a ni vseeno kako hiter je? Oz. obratno, a ni trapasto varčevati pri hitrosti, če imaš na voljo več ciklov/rama kot jih potrebuješ?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Mavrik ::

Meni se zdi, da IT, ki je napredoval predvsem zaradi odprtih standardov kakršni so ethernet, USB, TCP/IP in HTTP, spodjedajo težave pri dostopu do trgov, kjer se uporabljajo zaprti standardi z namenom prikleniti stranko na enega samega ponudnika rešitev.


Odprti standardi pa odprta koda so bolj malo povezani. Za prve ne rabiš drugim vsiljevati svojih licenc, samo papirček z opisom protokola rabiš.

A nimamo pravice delati zastonj???


Seveda mate. Samo to ne naredi potem licenc, ki še druge poskušajo siliti v delo zastonj kaj manj spornih.
The truth is rarely pure and never simple.

Poldi112 ::

Mavrik je izjavil:


Odprti standardi pa odprta koda so bolj malo povezani. Za prve ne rabiš drugim vsiljevati svojih licenc, samo papirček z opisom protokola rabiš.


Teorija je že lepa stvar, samo v praksi če nimaš programov, ki so popularni in implementirajo odprte standarde, lahko na stvar kar lepo pozabiš. Redka so podjetja, ki ne skrivajo formatov, ker je to en tak privlačen vir denarja, za katerega ni treba delati, da se je temu čisto preveč težko upreti.

Mavrik je izjavil:


Seveda mate. Samo to ne naredi potem licenc, ki še druge poskušajo siliti v delo zastonj kaj manj spornih.


Sporne so večinoma za kapitaliste, ki bi radi ožemali stranke na trgu, kjer nimajo konkurence. In za par revežev, kot si ti, ki pač padejo v kategorijo "radi bi pomagal, pa me licenca zjebe".

Ampak neto je stvar še vedno krepko pozitivna, kar se odseva tudi v stanju na trgu. Klasični model postaja, vsaj za splošnonamenske aplikacije, vedno bolj passe.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Poldi112 ()

poweroff ::

Mavrik je izjavil:

A nimamo pravice delati zastonj???


Seveda mate. Samo to ne naredi potem licenc, ki še druge poskušajo siliti v delo zastonj kaj manj spornih.

Siliti v delo zastonj?

Kaj pa takole:

Samo to ne naredi potem licenc, ki še druge poskušajo siliti v plačilo licenčnine kaj manj spornih.

A vidiš kakšno razliko?
sudo poweroff
««
7 / 11
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Barcelona gre na Linux (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostale najave		7917841 (13801) noraguta
»

Tegobe münchenske migracije na Linux in končni triumf (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema		10323051 (20570) Daedalus
»

Francozi in Švedi s prehodom na odprto kodo nižajo IT stroške (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema		20018213 (15107) hruske

Več podobnih tem