Navijanje in winsi XP

[HKEY_LOCAL_MACHINE\HARDWARE\DESCRIPTION\System\CentralProcessor\0]
"Identifier"="Poljubna vrednost"

"Identifier"="Poljubna vrednost", tle mi pa ni jasno, kaj se not vpiše? Trenutno pri meni piše: x86 Family 6 Model 11 Stepping 1. Kaj vpišem namesto tega in kaj pridobim? Thx...

Napišem 3000, pa nima nobenega smisla, ker register ob vsakem ponovnem zagonu xpjev spet da na x86 Family 6 Model 11 Stepping 1

Itak da nima smisla. Upal sem samo da bo info v registru ostal, očitno ga iz kje pobira.

naj mi nekdo pove, od kdaj pa je navijanje omejeno z windowsi?

andrej, se mi zdi da si mal usekal mimo: navita mašina je hardversko full stabilna al pa ne, neglede na operacijski sistem in MORA delat BP če je v resnici stabilna 100% ne glede na okoliščine, ne pa da jo že prvi poletni vetrič sesuje...matr, v Piranu bi moral meeting napravit v začetku avgusta; he pol bi pa tiste mašine ne mogle bit tolk navite.. :-)

Spajky: zal kazejo izkusnje drugace. Tako pri navijanju kot pri slabem hardveru prides do tega pri "boljsih OS-ih". Recimo ce mas slabe RAMe ti bodo XP-ji in Linux prej kresnili kot win9x. Pri navijanju isto. Kot sem reko, gre za to, da ti moderni sistemi bolj izkoriscajo CPU in pride prej do odkrite napake kot pa ce mas recimo DOS + win 3.1. probaj. navij masino, pa daj gor DOS + win 3.1 pa ti bo bolj delala kot pa ce mas XPje gori. Vsaj v vecini primerov.

Ma navijaš lahko z katerimikoli okni. Edino za stabilnost moreš poskrbet, to pa itak moreš naredit. Ne mi pa tle govorit, da če maš XP - je da ne moreš navijat al kaj takega.

Ja ce je stabilen nima kej napacnih podatkov posiljat ane.

Tkole folk,..se strinjam da XP-ji mal zezajo, k navijas.

Men gre moj Athlon 1,4 npr do 1,5,..kar je vec, pa ne gre,...ker zadeva crkne, medtem ko se nalagajo winsi (pr tistmu logotu, k ma crno ozadje), zdej pa nej kdo rece, da je win XP vseen za navit procesor,...ker ni.

Cau, Model

Bom zadeve razlozil zelo nakratko.

V casu Dosa se je prenasalo med ramom procesorjem in drugimi periferiami bistveno manj podatkov. Ce ze razmislite , so bile vcasih graficne s 512k , da ne omenjamo spectruma.Tako se pod winXP , linux , itd sistemih prenasa bistveno vec podatkov , kar pa samo statisticno povecuje napake.
Ko dvigujes frekvence sistema , nad tovarniskimi specifikacijami , se napake pri prenosu zacenjajo mnoziti.
Prvo , kar ponavadi narediti ob prvem modrem ekranu ,je dvigovanje napetosti , katere koli komponente.
Ali ste se gdaj uprasali , zakaj to pomaga ?
Tisti , ki ima kaksno stromarsko solo mimo , ze ve. Glede nato da je sistem binaren , moramo z naetostjo definirati kdaj je nula in kdaj je ena. Ker pa se z visanjem frekvence , napetost ne dvigne na dovolj visok polozaj v dolocenem casu ,se smatra ta stopnicka kot nedefinirano stane (seveda ta stopnicka tudi z visanjem frekvence , zacne bolj nihati , kar se poslabsuje definicijo nicel in enk).
Seveda pa se z vecanjem napetosti , zacne pojavljati drugi problem , segrevane. Materijal s katerega je narejen a spominska celica , itd , zacne samostojno odajati elektrone , kar dodatno priporore k napakami. seveda pa se bo sedaj kdo omislil , bomo pa sli v ekstremno hlajene , pa bo resilo problem , nop. Ker pa je elektricno polje med posameznimi deli v samem ramu tko veliko , povzroci , da zacne to trgati elektrone od soseda , oz . potencialna razlika ki pri tem nastaja med plusom in minusom , povzroci to da prebije izolator (oksidacijsko plast) , in smo spet v tezavah , samo da je ta tezave , ponavadi koncna za element.
Po drugi strani pa nastajajo motne od rama do procesorja in nazaj.C ne drugega so presluhi , in nihanja z obliko samega signala.

Sedaj pa prakticne razlage kresov, ki so hardversko snovani , tu ne mislim buge OS-a.

Recimo s programom spreminjamo barvo po korakih , in le to izpisujemo na ekranu.
001
010
...
111
recimo da se med korakom 100 in 101 zgodi napaka pri prenosu iz rama , in aritneticna enota pristeje 1 rezultatu 100 +1 , ampak dobi rezultat iz rama 110 , se bo zgodilo , nic katastrofalnega , ampak se bo pokazala samo druga bava. Ce pa bi procesor hotel prebrati podatke iz rama , kjer je kernel , ali pa naslov za lokacijo naslavljanja sistema , in bi namesto vsebin oz instrukcije prebral , iz mrezne kartice , namesto iz diska, bi seveda dobil procesor dolocene informacije , ki bi slnepomenile nic , in bi , kot se ponavadi zgodi , procesor zabluzil , na kar bi dobili plavi ekran. Isto velaj za vse dele racunalnika. Ko se zacnejo pojavlajti napake , se ponavadi pojavljajo na kriticnih podatkih , kar papomeni da se bo napaka pojavila prej ali slej na kriticnem procesu , in bo vse skupaj , na tak ali drugacni nacin zmrznilo.

Če se pa tko gremo - vsi DOS na diske, pa uživajmo v komandni vrstici in v FAT16 diskih z toliko particijami, da se izgubiš...če navijaš, naviješ do tolk, do kolkr je sistem stabilen. Ker če ni, nimaš z njim nč za delat. Če pa hočeš max. performance, si pa dej DOS gor in uživi v 5 GHz Athlonu...
Je treba pač kompromise delat.