White balance

Ni vsaka svetloba enaka (sonce : navadne žarnice : fosforescentne : ...) Naše oko to avtomatično kompenzira, senzor kamere pa pač ne. Zato lahko dobiš nenaravne (preveč modre, preveč rjave...) barve. Mimogrede, tudi klasični barvni filmi so imeli določeno barvno temperaturo, za katero so bili narejeni.

WB na kameri ti omogoča, da na roko premakneš barvne odtenke. Običajno imaš nekaj prednastavljenih (sonce/oblaki/žarnica/bela žarnica/fleš), za druge primere pa lahko (pri nekaterih) nastaviš ročno. V tem primeru moraš fotoaparatu pokazati, kaj je bela svetloba. In na koncu običajno fotoaparati kar dobro ugibajo (Auto), kaj je primerno.

Če slikaš v RAW obliki (Canon, ...), lahko WB popraviš kasneje, saj se shranijo originalni podatki s senzorja. Če slikaš v JPEG/TIFF/... je to težje, ker imaš že obdelano sliko (no, še vedno se da barve premikat).

Povzetek: WB naj bi nastavil vedno, ko se zamenja vir svetlobe. Večinoma zmore aparat vsam, včasih potrebuje tvojoo pomoč.

To pride prav v samo zelo čudnih svetlobnih pogojih, recimo pri astrofotografiji. Auto ponavadi zelo dobro zadane.

WB je treba skoraj vedno ročno nastavljati pri fotografiranju pod vodo. Pri svojem IXUSu moram velikokrat sam nastavit WB že če sem v svetlobno zaprti sobi z navadno žarnico.

Naredi preizkus. Rabiš:
-sobo brez svetlobe
-fotoaparat
-žarnico (luč)
-bel list papirja

Naredi avtoportret pri prižgani žarnici brez fleša z WB na auto. Potem naredi še en avtoportret z ročno nastavljeno WB (usmeriš v bel list). Videl boš, da so na drugi fotki barve tvojega obraza veliko bolj naravne.