Stanovanjski problem

Živjo,
"Zadnje čase" opažam, da se po Ljubljani lepo gradijo novo poslovno stanovanjski objekti. V tem primeru bi človek rekel: "super končno se kaj dogaja", ampak na žalost ugotoviš, da je cena 1 m2 okoli 2,7 - 3,7 k€ . Zdaj sem se začel spraševat, kaj se za enga vraga tukaj dogaja? Kako lahko ena 2 Slovenca (npr mož in žena) s povprečno plačo prideta do takega stanovanja?!? Mislim da je ta misija tudi nemogoča za recimo 2 inženirja z dobro plačo npr 1200 € na mesec. Vzamemo za primer, da bi si hotel s partnerko (kao oba 2400 € skupnega mesečnega prihodka) kupiti stanovanje za ene 60 m2 nekje okolice Ljubljane po 2500 €/m2, in to mi pride 150 000€ + še ene najmanj 30 000€, da opremim tako stanovanje in tako pridem do 180 000 €. Rečemo še da vzameš kredit za dobo 15 let kjer moraš najmanj preplačati tak kredit za 50% v današnji vrednosti bi mi prišlo tako stanovanje 270 000 € za dobo 180 mescev kar bi mi znašalo 1500€/mesec. Od 2400€ bi mi ostalo še 900€ za preživet. Če pa še računamo, da rabiš še najmanj en avto + zavarovanje za avtomobil + bencin (dizel) +stroški stanovanja + obleke da lahko greš v službo dokaj normalno oblečen+ to + ono + .... + davki za neumnosti, ugotoviš, da lahko na tak način samo životariš iz dneva v dan. Potem pa naša predraga vlada sprašuje zakaj je taka majhna rodnost v Sloveniji?!?!#%&!?%$# Saj se ne čudim, da smo Slovenci tako zafrustrirani in delamo samomore, ker ugotovimo da ne morejo vse to skupaj sfolgat. Žalostno je to da še tisti, ki imajo malo višjo plačo od sivega povprečja ne morejo priti do stanovanja. Žalostno je da v tej skoruptirani Sloveniji pridejo naprej samo tisti s statusom VIP.

Na žalost s partnerko nimam takega prihodka kot sem zgoraj dal primer, tako da nakup stanovanja za naju dva je samo ena velika utopija. Vse skupaj je samo ena velika farsa in človek v Sloveniji ugotovi, če delaš pošteno ne prideš pošteno. No če kdo tukaj od vas rabi kakega človeka za mutne posle se javim, kajti tako kot sam delam ne bom prišel nikamor.

Lep pozdrav,
trenutni še pošten delavni državljan Slovenije

Krasni novi svet izven Slovenije.

Samo kot opomba, rodnost se je letos dvignila za 4.3% in je najvisja po petnajstih letih. Torej nam dejansko ne gre tako slabo.

Se pa strinjam z oceno kako do svojega stanovanja. Predvsem moras prilagodit stroske in nacin zivljenja svojim prihodkom. Glede na svoje zelje, moras se bolj "zategnit pas", da bos kaj prihranil.

Meni trenutno v LJ ostane cca polovica mesecne neto place na letni ravni stroskov (vkljuceno cisto vse kar je mozno - npr. avto zavarovanje, dopusti...)

lp

Kje pa piše da morš ravno v Ljubljani živet? Ko bo folk nehal tako silit v prestolnico bodo pa cene padle. Tukaj na koroškem je od kolega familija kupla 200m^2 hišo z 1000m^2 parcelo za 100k€. Na super lokaciji se ve.

"V tem primeru bi človek rekel: "super končno se kaj dogaja"

Ja, ampak prav si zares bi si človek rekel kaj takega. Na žalost, ampak res na žalost, pa se ne dogaja prav nič posebnega. Še en dokaz več, kako zelo umetno je zastavljeno vse skupaj.

Sama zgodba, je zgodba tisočih, vseh tistih, ki nimajo staršev, da bi jim pomagali. Če hočeš sam kaj konktretnega narediti je potrebno v "ogenj po žerjavico" ali po drugi strani z glavo v zid.

Če starši ne (Z)morejo pomagati, potem si sam ugotovil, da ti, na dane razmere, zaslužiš premalo. Rešitev je načeloma več, vendar so vse krute ali pa bolj ali manj nerealne. Eno je, da probaš zaslužiti več, drugo je, da se nekako zapufaš, zadaneš na lotu ali enostavno ostaneš v najemu ... kakšne "easy way out" pa vseeno ni.

"Zato pa se kriminal splača, sam ujet te ne smejo "

NI res. Sva se s kolegom enkrat zajebavala in naredila scenarij: oropaš banko, skriješ denar, se predaš, greš sedet, vmes zaradi obilice prostega časa, polnega trebuha, toplih oblačil in rednih zdravstevnih pregledov diplomiraš (lahko tud dvakrat, odvisno kolk časa sediš), prideš ven, odpreš podjetje,... naprej pa rajš ne bom govoru... Anyway, lahko te tud ujemejo - tistih par let že odsediš. :)

Pa še ena okoli kredita: v bistvu je ena sama žalost. Brat od družinskega kolega dela v skladišču, plače dobi vsak mesec okol 850€, ko je prišel na banko vprašat za stanovanjski kredit, so mu pa rekel, da ga dobi lahko največ za okoli 15 let v znesku 30k. Bojda mu podjetje tako slabo odvaja vse prispevke oz. z drugimi besedami, večino plače mu prikažejo kot varjabilni del. Samo tole bi jim lahko rekel (kar vsem skupaj; podjetju, banki in državi): SOD OFF.

V-i-p - tako gledaš ti.

V bistvu bo pa kolega zaradi svojega odnosa do življenja uspel svojim otrokom omogočit vsaj osnovno, človeku dostojanstveno življenje. Če bi vsi razmišljali tako, potem te teme danes ne bi bilo. Takšne ljudi je za spoštovati - vsaj tako jaz mislim.

ps
To, da greš zvečer spat z mirno vestjo, tudi nekaj šteje.

+1

+ ko gres v penzijo, ravno odplacas kredit... "zivel sem pa le" press
+ ce odplacujes kredit za stanovanje, se zelo tezko odlocis za selitev v drugi kraj

Ne govori traparij...

Z dekletom sva imela neverjetno srečo - trisobno stanovanje - 72 kvadratov plus parkplac in pokrita garaža, novogradnja, Slovenska Bistrica, 87k evrov. Mirna soseska, prometna lega super, mesto dovolj razvito, da ima večino stvari, ki jih potrebuješ. Priporočam. :)

Ne, ker ti ne smeš osebo vrč na cesto, kajti s tem ogrožaš njegov socialni obstoj. Pozanimaj se pa boš videl.

Trenutno edina realna možnost: delo na daljavo.

Ostaneš doma ( v svoji vasici, ali kjerkoli že si) pri svojih starših v stanovanju. Stroške si delite (voda, elektrika, vsakodnevni nakupi, vzdrževanje/obnova hiše itn.)

O nakupu stanovanja, kaj šele o novogradnji pa raje ne razmišljaš.

Ja delo na daljavo je lepa stvar samo v takem primeru če nimaš nekih skoraj vsakodnevnih sestankov ali pa da nimaš terenskega dela za odpravljanje napake itd. To je spet odvisno kakšno delo imaš. Recimo jaz vidim da delo na daljavo pride upoštev predvsem programerjem, recimo nekateri kjer razvijamo kakšne tehnične rešitve je treba tudi ogromno delat v laboratorju, kajti doma si ne moraš privoščit laboratorij v vrednosti par mio €.

Ima vsak pravico do svojega mišljenja, jasno. Ampak misliš, da stanovanja pa ne prodaš, če zagusti, al kaj?

Mam punco, nič bat, pa iz podnajemniškega stanovanja vseeno ne grem za nič na svetu :). Pa tudi poročil se z njo ne bom nikoli. Veš zakaj? Ko bodo mulci, bo tako več koristi od države...

Sicer pa, ne razumem attituda, da z veseljem daješ 400 evrov na mesec za podnajemniško stanovanje. Raje bi primaknil še 100 evrov in bi imel svoje stanovanje - akoravno bi bilo dejansko izplačano šele čez 15 let. Misliš, da so naši starši bajte na keš gradili? Prav tako so imeli kredite. In zdaj lepo živijo na svojem, prav nič jim ne manjka. Ker, oprosti, pri nas najem-scena ne bo nikoli tako razvita, kot je na zahodu. Če je tako zaradi 'hočem imeti svoj plac' mentalitete, so be it. Meni se pač zdi 400 evrov mesečno dajat nekomu za kredit za avto in stroške metanje denarja skozi okno. Sicer pa, vsakomur svoje. Samo ne mi jamrat, da se ne da. Ker se da.

Edit: dodani zadnji dve povedi

"Samo ne mi jamrat, da se ne da. Ker se da."

Da se večina stvari. Naprimer, ta kolega (ki dela za 850€) je vseeno vzel kredit (punca je vzela večino potem), 80k€. Kupila sta stanovanje v Kranju (45kvadratov, 1,5-sobno), mesečni obrok je 550€ (ne vem za kolko let). Skupen priliv v hišo je 2000€. Od Kranja do Ljubljane je 20 minut, ostalo računajte sami.

So pa primeri, ko enastavno ne gre. IN tam bi morala država pomagati. Na vse možne načine. Staršev in otrok si pač ne moreš izbirat, in četudi si sam zelo sposoben lahko v naši deželici (pre)hitro obupaš.

"kje pa piše, da bosta recimo čez deset let sploh še skupaj,"
Ne piše nikjer. Kje pa piše, da boš ti jutri živ? Kje pa piše, da boš v petek, 11.01.2021 še živ? NIkjer. Pa me zanima: Kako si sploh upaš živet? Kako se ti sploh da delat, seksat, sončit, musko poslušat, če pa ne veš, ali boš jutri še živ?

Stanovanje za otroke? Bodi resen, no. Če bo vse po sreči, bom stanovanje čez 10 let prodal in užival v montažni/pasivni hiški (odvisno od razpoložljivih financ). Če bo šlo še bolj po sreči, bom stanovanje obdržal (za otroke :)) in hišo prav tako postavil na kredit, kot sem kupil stanovanje. Če si človek ne postavi ciljev, tega, jasno, ne more doseči. ;)

"ste zame smešni, sorry..."

Stari lej. Ni fora v tem kar si ti zdej pogruntu. Samega sebe preživi še največji retard v državi. Resno. Nisi odkril nobene tople vode. Malo se zamisli nad tem kdo bi bil smešen, če bi imel 2 miljona folka v državi, ki bi razmišljal tako kot ti. Kdo bi bil smešen VIP?

Ti (nemarno) izkoriščaš sistem zato, da boš izsmrdel svoje življenje. In pri tem misliš, da si dober. Žal, pa si en navaden parazit v sistemu, ki otežuje delo ljudem, ki so bolj sposobni od tebe, želijo več in, predvsem, ne zatirajo notranjega čuta. Tvoja starša sta ga imela, ker če ga ne bi, te ne bi bilo. Ti si ga zatrl (dobra vzgoja, ni kej rečt) in zato novega VIPA ne bo. Ampak ne samo to. Zato ker VIPA ne bo, bo še mladi shook v težavah.

In kriminalno se mi, že od nekdaj, zdi, da sistem podpira takšne kot si ti.

Pa reč kar češ, tako je.

"Samo kot opomba, rodnost se je letos dvignila za 4.3% in je najvisja po petnajstih letih. Torej nam dejansko ne gre tako slabo."

Na račun drugih narodnosti?

drugače pa višje plače višje plače višje plače in še 1x višje plače......pri meni je tudi stanovanje utopija.

suntrace1> Za otroke pa je kar nujno imeti stalen dom, da se ne seliš vsako leto in podobno.

Kdo je pa to rekel? Z otroci tako komplicirate, da je joj.

Saj ni treba, da po vasi letajo bosi, nagi in lačni, ampak v vato zavit in spravit v klet jih pa tudi ni treba. Pravzaprav je zadostna količina vašega časa, ki ga preživite z njimi, precej bolj pomembna kot to, da so materialno popolnoma preskrbljeni.

Hiša, kjer živijo moji starši se je gradila kar lepo konec 60-ih let, zato zgodbice o hiperinflaciji lepo prihrani za koga drugega. Največ stanovanjskih 'krivic' se je zgodilo kar v času presvitlega Jazbinška in njegovega čuvenega zakona, ko se je stanovanje dejansko dalo kupiti za denar, s katerim si danes še malo boljše lope ne moreš postavit. Vseeno je, ali daje najemodajalec denar od tvoje najemnine (kot je nekdo lepo povedal, 90% tovrstnih razmerij se dela na črno) za kredit za avto ali ga zagoni za živila ali pa v kazinoju. Sem bil dovolj časa najemnik in na srečo nisem več. Pa ti povem, da mi je v veliko večje veselje živeti na svojem, v jako prostornem stanovanju, kot prej, ko sem se v Ljubljani bohotil v eno malo večji sobi in primerjalno gledano, sem prišel skozi samo malenkost ceneje. Se pa lahko tako vprašamo. Recimo, da se srečamo čez 25 let. Eni veselo živite v najemniških stanovanjih in ste prepričani, da ste zadeli terno, ostali zapufanci pa bomo (barring any unforeseen events) kredite odplačali in si dejansko v življenju kaj ustvarili. Kdo je dolgoročno gledano na boljšem? Nikakor nočem pavšalno sklepat, ampak si drznem trditi, da večina najemnikov najbrž razlike do kredita ne daje v kasico prasico, ampak zajema življenje s kanček večjo žlico. Me lahko komot popravite in se bom posipal s pepelom, ampak vse življenje plačevati najemnino se mi zdi metanje denarja skozi okno. My 5 cents.

Tako kot je nicjasno rekel... pri nas se še vedno vidi "balkanska" mentaliteta... ljudje, pejte malo ven, v tujino... pa ne samo na Hrvaško, malo dlje, pa boste videli... Ljudje živijo zase, za danes, za svoj blagor, jebe se jim kaj bo čez dvajset, petindvajset let in prav je tako. Jaz bom gledal kako si bom zase postlal, ne kako bom postiljal zase, za svoja dva smrkolina pa še za njihovi dve bejbi zraven, lepo prosim no :)

"Najem sploh ni slaba stvar, drugo pa je slovenska miselnost, da imamo obcutek da nekomu z najemnino placujemo kredit za avto. Ampak to je ze osebni ego problem posameznika. Normalen clovek se s tem ne obremenjuje."

Takole bom zapisal - je res, se strinjam. Nikjer ne piše, da je edino stanovanje merilo uspešnosti in da, če si v najemu, ne moreš spodobno (pre)živeti in otrokom privoščiti dober študij, itd.

Druga stvar pa je, kako to izgleda v realnosti. Večina ljudi ne oddaja stanovanja za 50 let v naprej. Niti za 40,30,20,10, pravzaprav so redki primeri, ko ti lastnik lahko zagotovi 5 letni najem. Iz izkušenj lahko povem (sam sem se zaradi staršev, ki (so) razmišljali tako, selil 9x) ... bom skrajšal in povedal, da na otroka to ravno ne vpliva blagodejno.

Imeti stanovanje, hišo, je varljiv občutek varnosti. Se strinjam. Ampak. Kaj ni varljivo? To je vprašanje.

"Otrokom stanovanja ne bos zapustil, oz. jim ga bos zapustil po svoji smrti. Najverjetneje bos umrl takrat, ko bodo tvoji otroci ze imeli druzino in ziveli na svojem. Takrat je vseeno ce jim ga pustis ali ne."

Jaz se pa ne strinjam s tem. Ob predpostavki, da bodo tvoji otroci pravlno razviti in bodo hoteli imeti tudi oni otroke, potem bo ravno to stanovanje, za katerega si ti malo (ali več, odvisno od primera) prikajšal svoje življenje za 15 let, prišlo nekomu zelo prav. Nekomu ne bo potrebno plačevati najema, konec koncev pa bo bolje tudi tvojim otrokom. Seveda, ob predpostavki, da se ne najde v familiji parazit, ki se ne bo hotel več razvijat naprej (in bo ves pameten), potem je pa kriza, ker bo stanovaje "spet" dobila država (ali nekdo tretji, ker bo mali vse prodal).

"Right. Pred letom, ko sem se še vozil v Ljubljano iz Kranja in nazaj sem porabil v povprečju po 70min+ v eno smer (do Viča) ~30km v eno smer."

Zdej mamo pa tunel pa vinjete, tko da gre hitrejš :). Je pa res, da če si šel po stari cesti je znala bit katastrofa. Sicer je pa tvoja pot bila najbolj bizarna od vseh poti čez LJ. saj si, verjetno, vozil čez Celovško?

"Sedaj se vozim na Jesenice 46km v eno smer v povprečju ~45min."

Iz Bežigrada do Viča ja okol pol ure vožnje (v konici, zjutraj). V avtu pač preživimo čedalje večji del življenja, neodvisno od kje se vozimo. Žal.