Slikanje v trgovinah prepovedano?

Do zdaj nisem imel večjih problemov, morda bolj negodovanje in nerganje, pa slikam zadeve tudi zato, ker se mi ne da zapisovati cen za primerjavo, zapomnim pa si tudi ne vsega.

Pa je kje kakšno opozorilo, tabla, simbol o prepovedi slikanja?
Če je, jebiga... (zakonska podlaga za prepoved, pravniki?)
Če ni, bi jim jaz že kaj zakuhal...

Je pa res, da nihče ni "čist", in ker je trgovina javni prostor bi lahko bila slika obremenilni dokaz, IMHO.
Priznam, da tudi jaz ne bi bil ravno vesel slikanja v svoji trgovini, če bi jo imel....

Me pa zanima, kje so takšni gumpci, da te obravnavajo na opisan način... (ZS?)

Daj povej nam, da gremo še mi malo slikat... pa se nas nabere ene 10-20 kom pa da vidimo kako bo zanimivo

Zadnjič sem bil v Zoo shopu in sem o omenjeni prepovedi vprašal prijatelco prodajalko, ki mi je razložila, da slikanje vznemirja živali. Mogoče je v omenjenem primeru isti problem-varnostniki...

mogoce se jim je zdel cudn odgovor da posiljas domov mms da se bodo odlocili na podlagi slike posnete z mobitelom ali kupit zadevo za 1500 eurov...

Se malo bolj pripraviš na akcijo, da slikaš in pošlješ v parih sekundah...potem ti itak nič ne morejo

No, tebi je treba vse narisat, ker si mau tupčkan.

No, nej bo.

"Vsi" pošiljajo svoje račune na nek server. Poskenirane ali pretipkane.

Potem se hitro vidi po koliko je kje kakšna reč.

A si le dojel?

V harvey normanu ne dovolijo slikanja.

> V harvey normanu ne dovolijo slikanja.


Vendar račun ti MORAJO izdati in doma ga lahko poskeniraš.

V harvey normanu ne dovolijo slikanja.

A ni to fajn za eno pohištveno štacuno?
Tam vidiš posrečeno kombinacijo postavitve in barvnih kombinacij in bi želel doma pogledati, če ustreza tvojemu prostoru, pa te v kali onemogočijo.
Resno se sprašujem, ali bi jim dovoljeno slikanje res tako zmanjšalo konkurenčno prednost, da se jim splača zato manj prodati kupcu, ki nima fotografskega spomina.
(npr. jaz ima izredno dober faktografski spomin, za slike, oblike, podobe pa precej slabše)

Danes sem prvič naletel na ta problem. Če je to splošno pravilo, se mi zdi to zelo zgrešeno.
Razumel bi za podjetja, kjer se na ta način dela industrijsko špijonažo (npr. nov, še ne narejen avtomobil, ampak ko je ta enkrat v salonu...)
V trgovinah sem slišal, da so študenti zbirali cene na drug način. Kar z barcode scannerjem. Fotografije so premalo učinkovite.

Server za primerjavo cen je že ( www.ceneje.si). Res pa, da ne za vsako malenkost (kruh, mleko...).

vseh postov nisem bral le prvega. odgovor sledi: če je nalepka na vhodnih vratih te lahko mirne duše ven vržejo, če te zalotijo s fotoaparatom. lahko povprašaš trgovca če ima kakšen reklamni material, oz če ti dovoli slikati. načeloma ni problemov s tem.

glede na to da gre za javni prostor je fotografiranje dovoljeno. So pridržki ampak ne v primerih kott je tvoj.

če je nek izdelek razstavljen in si ga lahko vsakdo ogleda potem mislim da ni razloga da ti ga nebi pustili slikati ... če je seveda za zasebno uporabo ...

sam v harvey normanu nisem imel težav ko sem slikal eno omaro ...

če imaš lahko telefon v trgovini potem lahko tudi z njim opravljaš video pogovore in posledično tudi live stream izdelkov tako da v današnjih časih je ta prepoved rahlo iz trte zvita, naj kar poizkusijo prepovedat telefone v trgovinah

Sicer, kako bi pa zgledalo, da bi vsi povprek slikali po trgovinah, to je po moje stvar kulture in morale.

Sicer, kako pa zgleda, da nas vse povprek snemajo z nadzornimi kamerami, ponekod (so to počeli) še v slačilnicah. To je po moje stvar kulture in morale.

Zakaj se trgovci bojijo fotografskih aparatov? Pa ne da počnejo kaj narobe oziroma da kaj skrivajo?

Kje je tukaj morala - trgovec te lahko s kamero spremlja na vsakem koraku, ti pa ne smeš napraviti ene jebene fotke izdelka?

Nevem zakaj bi slikal izdelek itd. in potem šel v drugo trgovino pa gledal sliko pa primerjal al kaj? Pač v življenju še nisem mel primera da bi moral slikat izdelek... pa tud če je vrednost 10.000 €

ker je lahko deklarirana cena ob artiklu drugačna kot si jo plačal na blagajni ?

En konkreten primer, sicer brezvezen, a vendar.

Še v času tolarjev sem šel na obisk k babici in se spotoma ustavil v lokalnem Sparu, da ji kupim pol kile kave. Točnih številk se zdaj ne spomnem, zato bom v nadaljevanju operiral z izmišljenimi, a v podobnem razmerju. Vzamem s police vrečko kave, ki je imela označeno ceno (na polici) 600 SIT. Pridem na blagajno in na displayu se pokaže, da moram za to isto vrečko kave odšteti 700 SIT. Ker se razstavljanje blaga z navedeno ceno po OZ šteje za zavezujočo ponudbo, zahtevam, da mi kavo prodajo za 600 SIT, kolikor je označena cena na polici. Blagajničarka nato pokliče prodajalko, ji predstavi problem in prodajalka nato za par minut izgine. Nato pride zmagoslavno nazaj, z listkom, na katerem je cena 700 SIT. "Vidite, da je cena 700 SIT, sigurno ste narobe videli, gospod", jada jada jada... Še danes sem prepričan, da cene nisem narobe videl, ker sem kar nekaj časa izbiral katero kavo bi vzel.

Moja teorija: Omenjeni kavi so nedolgo nazaj dvignili ceno, a (morda celo namenoma?) pozabili zamenjati listek na polici. Prodajalka je potem hitro šla natisniti nov listek, da mi je lahko pokazala, kako sem si narobe zapomnil ceno.

Se morda tudi zato bojijo fotografiranja?


In tokrat se strinjam s Thomasom - med trgovci in kupci je prevelika asimetrija v škodo slednjih. Žal trgovci delajo na tem, da bi to asimetrijo še povečevali.

Tole z "neposodobljenimi" in "neodstranjenimi" akcijskimi plakati se izjemno pogosto dogaja v Sparu na Poljanskem nasipu (Kapitelj, ob Pravni fakulteti).

Prav gnusi se mi, kako tam prodajalka nonšalantno kupcu predoči, da bo pač kupil po ceni, ki "je v računalniku".

(V omenjeni trgovini sem povprečno 2-krat dnevno. Tak dogodek zasledim vsaj dvakrat na mesec.)

Trgovine niso javni prostor. Ampak je zemljišče in zgradba/e v lasti ali najemu neke pravne osebe.
Verjetno doma tudi ne dovoliš vstopiti in početi vsakomur vsega, podobno je tukaj.

Javni prostor je ulica, trg, vse, kar je v državni, občinski, mestni, vaški itd. lasti in je označeno kot javno dobro.

Nism vedu tega!

Javni prostor (ulice, trgi, parki, javna prevozna sredstva, poslovno trgovski centri, avtobusne in železniške postaje itn.) je prostor enakopravnih državljanov. V načelu so vsi tujci, znanci pa se srečajo »naključno«. Veljata načeli splošne dostopnosti in civilne ne pozornosti, se pravi, k vsakemu lahko pristopimo, hkrati pa nas drugi ne zanimajo. Javni prostor je javno dobro, je od vseh in od nikogar posebej. Vseeno ga bolj naseljujejo in udomačujejo nekatere skupine ljudi. Ti bodisi nimajo doma ali pa si iščejo drugi dom (brezdomci, mladi, džankiji, prostitutke ipd.).

Sem se očitno narobe razlagal. Logično je, da so trgovski centri javni (to je interes trgovcev). Mi je pa popolnima naravno, da je nekdo lastnik trgovine in lahko on določa pravila, ki veljajo na njegovem ozemlju...

Heavy offtopic: ko so v diskoteki (Diana, MS) imeli prost vstop za ženske, smo morali moški plačati vstopnino. Kaj tukaj pa potem ne gre za spolno diskriminacijo na javnem prostoru?

Smorny: tole ne bo povsem držalo.

Kaj je "javni prostor" je zelo odvisno od konteksta (zakona). Vsekakor tega ne gre mešati z "javnim dobrim", niti vezati prepovedi diskriminacije z "javnim prostorom".

p.s.: diskoteka sme ne le reči "samo za punce!" ali "samo za blonde!", ampak celo "ti ja, ti pa ne, ker mi nisi všeč."

Seveda je. Poglej 23. člen OZ: Razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega.

Vendar, kako boš dokazal, da si ti na polici videl nižjo ceno? Ko na to opozoriš blagajničarko, ona pokliče trgovko, ta pa gre medtem zamenjati listek s ceno - kot predvidevam da je bilo v mojem primeru (poglej moj post zgoraj).

EDIT-DODANO:

Dodatno vprašanje pa je, koliko ljudi na blagajni sploh preverja zaračunane cene... in če imaš poln voziček izdelkov si tudi težko zapomniš ceno vsakega...

Z italijo se niti ne trudi. Pri nas je splošno gledano ceneje. Tako, kot smo včasih mi hodili v italijo v trgovine, danes italjani hodijo k nam.

Glede listka. Najbolje je da poveš blagajničarki in ko ona pokliče poslovodjo, da greš z njo in ji pokažeš listek na polici. Vsekakor ne je pustit, da gre sama.

Pa ne pozabit, da je kvaliteta produktov v Avstriji (tudi Italiji) občutno boljša kot večina sranja, ki ga ponujajo pri nas (večinoma mnajvredne vzhodnoevropske 'kopije' zahodnih blagovnih znamk, od slavne Nutele zaprej; v večini primerov pa, roko na srce, tudi slovenski izdelki niso kdove kaj).

To pa je še ena floskula. Tudi v večini primerov italjanski izdelki noso kdovekaj. V plošnem pa se pri nas in v italiji dobijo pretežno enaki izdelki, no v splošnem pa enake kakovosti (če že proizvajalci niso isti). Ampak ne se mislit, da tisto kar je pri nas dražje, oz. "kvalitetnejše", da tudi v italiji ni. Čisto isto je. Toliko o Italiji.


P.s.: tudi v italiji imaš "kopije" nutele.

ko si ze omenil nutello, koncno je prisla nutela iz belgije tudi na nase police.