Prosti učbeniki

Ko sem včeraj na TV gledal del oddaje (le del pa še to ne prav pozorno in ne morem točno povedati za katera oddaja je bila) na temo učbenikov in delovnih zvezkov, sem se spomnil na kratek (ne se ustrašit) tekst Matjaža Prtenjaka o "zastonjskih" učbenikih.

Še bolj kot zaradi cene, se mi zdi ideja privlačna zaradi ugodnih učinkov Linusovega zakona. Mislim da bi bili učbeniki bistveno boljši, če bi pri nastajanju omogočili sodelovanje vsem. Predvsem seveda strokovnjakom in učiteljem, pa tudi učencem in staršem ter ostalim z idejami ali pripombami.

Dve pomembni dejstvi v prid prostemu načinu:
1. Gre za tematiko, ki se spreminja počasi in postopoma, torej se literatura lahko izboljšuje.
2. Veliko število neposredno vpletenih in usposobljenih in še malo morje ostalih. (bistveno več, vsaj izostrenih, oči kot pri softwareu)

Predstavljajte si, da se slab slog avtorja lahko popravi, razlaga izboljša, predlaga ali prispeva slikovno gradivo, popravijo moteče oblikovne napake (v učbenikih iz mojih časov sploh "doda oblikovanje").

Saj tudi prosto programje ima nekoga "na koncu". Pa ne zgolj "na koncu", že na začetku navadno rabiš ožjo skupino, ki prispeva večino.

edit:
Dajte prebrat vsaj linkan tekst. Še enkrat: je kratek.

Gre še za dodatek, da bi bilo to urejeno s strani države, ne prepuščeno prostovoljcem in šolam dobre volje. Uraden način, da se pride do požegnanega učbenika. Ne nujno edini, seveda. Verjetno bi učbeniki za učenje tujih jezikov klasičnih založb bili še vedno boljši.