Novice » Znanost in tehnologija » Mikrovalovi spreminjajo gumo in plastiko v nafto in plin
sidd ::
Bolje, da na tak način obdelajo plastiko in gumo, ter potem kurijo, kot pa da kar direkt kurijo, kot je ponekot praksa.....
no idea for signature
signed
I
signed
I
dzinks63 ::
Postopek z mikrovalovi razturi plastiko in gume, tako se bo dobilo osnovo, kot je surova nafta, seveda potem pa bo trebalo to predelat , prečistit, predestilirat in še kaj, da se bo dobilo ven končni uporaben proizvod. Praktično bo podobno predelovanju surove nafte, saj ta tudi vsebuje čuda in pol stvari. Tako, da bo to potekalo najbrž kar v kaki za to prilagojeni rafineriji . Zgodovina sprememb…
- spremenil: dzinks63 ()
Jst ::
Če vas jaz prav razumem, vas muči, kako je možno ustvariti toliko energije, da zadeva poganja sama sebe, a poleg tega še ostane za drugo uporabo.
Poglej Plutonij, ki se uporablja za JE. Iz te (jedrske) reakcije pa dobimo veliko količino energije, da lahko poganja lastne turbine, s tem, da je pa produkt teh turbin električna energija, ki lahko poganja pol Slovenije.
Poglej Plutonij, ki se uporablja za JE. Iz te (jedrske) reakcije pa dobimo veliko količino energije, da lahko poganja lastne turbine, s tem, da je pa produkt teh turbin električna energija, ki lahko poganja pol Slovenije.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
gzibret ::
O žveplu ni bilo nič govora, res pa je, da ga gume vsebujejo. Verjetno še vedno ostane vezan na ogljikovodike, ali pa izpari (morda imajo tudi kako frekvenco mikrovalov, ki razturi vez C-S) oz. se poveže z vodno paro. Sicer pa je tudi plin in surovo nafto treba pred uporabo prečistit. Pa ne samo žvepla 
Vse je za neki dobr!
kekz ::
Kar se tiče izkoristka je tole podobno kot rudarji in premogovnik.
Tam tudi z manj energije (=dela rudarjev) dobiš več energije (=izkopan premog). Seveda pa rudarji ne ustvarjajo premoga, samo pridobivajo (kopljejo) ga.
Tam tudi z manj energije (=dela rudarjev) dobiš več energije (=izkopan premog). Seveda pa rudarji ne ustvarjajo premoga, samo pridobivajo (kopljejo) ga.
kekz ::
Sicer pa ne verjamem v zgodbico plastika + mikrovalovi. Plastika se na katerekoli mikrovalove odziva zelo inertno. Niti segreje se ne.
Nekoč v mladih letih sem doma delal rafinerijo. Imel sem podobno idejo, da bi molekule ogljikovodikov cepil s fotoni (EM valovanjem).
Uporabil sem zelo močno in kratkovalovno UV sevanje, pa še vedno ni bilo opaznega vpliva na plastiko, gumo, parafin, katran, bitumen, olja...
Najbrž bi moral uporabiti kar rentgen? UV ni bilo zadosti, mikrovalovi so še za nekaj velikostnih razredov šibkejši od UV (močnejše od mikrovalov (do UV) je še IR in vidna svetloba).
Je morda kdo do zdaj opazil, da bi se plastika na svetlobi spreminjala v nafto?
Nekoč v mladih letih sem doma delal rafinerijo. Imel sem podobno idejo, da bi molekule ogljikovodikov cepil s fotoni (EM valovanjem).
Uporabil sem zelo močno in kratkovalovno UV sevanje, pa še vedno ni bilo opaznega vpliva na plastiko, gumo, parafin, katran, bitumen, olja...
Najbrž bi moral uporabiti kar rentgen? UV ni bilo zadosti, mikrovalovi so še za nekaj velikostnih razredov šibkejši od UV (močnejše od mikrovalov (do UV) je še IR in vidna svetloba).
Je morda kdo do zdaj opazil, da bi se plastika na svetlobi spreminjala v nafto?
Roadkill ::
kekz: Ni vse v dolžini (oziroma "v kratkosti" v tem primeru). Saj verjetno veš kako deluje mikrovalovka, ki z navadnimi mikrovalovi hitro pogreje hrano.
Ü
dzinks63 ::
@kekz, si prečital novico. Poglej si še enkrat video , pa boš v živo videl kako bi naj to šlo. V grobem rečeno z mikrovalovi v vacumu. : GRC - Demostration of the Conversion of Tires to Oil and Gas 
barbarpapa1 ::
Pozdrav
Tole o inertnosti plastike na mikrovalove ne drži najbolj. Obstaja namreč oprema za visokofrekvenčno varjenje termoplastov z elektromagnetnimi valovi (ne zamenjevati z ultrazvočnim varjenjem). Pri omenjenem postopku se na zvarno mesto z valovodi dovede elektromagnetno valovanje, ki lokalno toliko segreje termoplast, da se le-ta zmešča in ga lahko s pritiskom spojiš z drugim kosom termoplasta. Točne frekvence valovanja so odvisne od vrste termoplasta.
Kar se sončne svetlobe tiče, so nanjo občutljive praktično vse vrste termoplastov (za duroplaste nisem prepričan). Pravzaprav so občutljivi na UV sevanje, ki povzroča staranje termoplastov. Le-to se kaže v spreminjanju barve, zmanjševanju žilavosti, povečanju pokljivosti itd...Se pravi, če bi termoplast vstrajno obseval z UV svetlobo, bi verjetno na koncu dobil prah, in ne nafte....
Pozdrav
Jože
Tole o inertnosti plastike na mikrovalove ne drži najbolj. Obstaja namreč oprema za visokofrekvenčno varjenje termoplastov z elektromagnetnimi valovi (ne zamenjevati z ultrazvočnim varjenjem). Pri omenjenem postopku se na zvarno mesto z valovodi dovede elektromagnetno valovanje, ki lokalno toliko segreje termoplast, da se le-ta zmešča in ga lahko s pritiskom spojiš z drugim kosom termoplasta. Točne frekvence valovanja so odvisne od vrste termoplasta.
Kar se sončne svetlobe tiče, so nanjo občutljive praktično vse vrste termoplastov (za duroplaste nisem prepričan). Pravzaprav so občutljivi na UV sevanje, ki povzroča staranje termoplastov. Le-to se kaže v spreminjanju barve, zmanjševanju žilavosti, povečanju pokljivosti itd...Se pravi, če bi termoplast vstrajno obseval z UV svetlobo, bi verjetno na koncu dobil prah, in ne nafte....
Pozdrav
Jože
TESKAn ::
kekz, poglej si malo, kakšna je frekvenca v mikrovalovki in si še kaj pogooglaj, zakaj je ravno taka in zakaj ne segreje plastike.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
mchaber ::
Pomoje je trik v tem, da s tapravo valovno dolžino povzročijo interferenco. Tako kot mikrovalovka to naredi z molekulami vode.
.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mchaber ()
kekz ::
Pri omenjenem postopku se na zvarno mesto z valovodi dovede elektromagnetno valovanje, ki lokalno toliko segreje termoplast, da se le-ta zmešča in ga lahko s pritiskom spojiš z drugim kosom termoplasta.
To znam tudi jaz. Toda ne z mikrovalovi, najbolje gre to z IR. (lahko poizkusiš z likanikom
)IR v bistvu segreje karkoli. Vendar pa niti IR ne cepi molekul na osnovi: foton -> kemijska vez, ampak kvečjemu zaradi dviga temperature.
Voda ima zelo polarizirane molekule in jih vzbudi EM skoraj katerekoli frekvence (mora biti že zelooo dolgovalovno valovanje, da ga voda ne absorbira). Ne vem, morda so izbrani valovi ravno kompromis med prodornostjo in absorbcijo.
Ogljikovodiki imajo zelo nepolarizirane molekule. UV plastiko res postara, da postane krhka, nisem pa še opazil, da bi postala mehka, lepljiva, mastna, zdrizasta, tekoča...
kekz ::
Pred nekaj časa sem na enem forumu bral mit, da je mikrovalovka škodljiva, ker cepi maščobne molekule v škodljive (celo kancerogene).
Razprava je bila zelo burna in večina je verjela.
Ker poznam kar nekaj kemije, še bolj pa EM valovanja, mi to ni šlo. Zato sem naredil poizkus in mikrovalovi se maščobe niti "pritaknejo" ne. Ostane hladna kot špricer. Za cepitev rabiš vsaj kratkovalovno vidno svetlobo. Recimo od modre dalje.
Razprava je bila zelo burna in večina je verjela.
Ker poznam kar nekaj kemije, še bolj pa EM valovanja, mi to ni šlo. Zato sem naredil poizkus in mikrovalovi se maščobe niti "pritaknejo" ne. Ostane hladna kot špricer. Za cepitev rabiš vsaj kratkovalovno vidno svetlobo. Recimo od modre dalje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: kekz ()
dzinks63 ::
Sigurno so to patentiral, poiskat patent in ga preučit. Tak simpl sigurno ni, kot je pogrevanje pizze. zlotko ::
Mene pa zanima kako je s škodljivostjo tega valovanja. Ali je kaj škodljivo ali ni in zakaj eno in drugo. Samo otroška radovednost...
barbarpapa1 ::
Pozdrav
Sem našel en vir, ki navaja tudi frekvence pri RF varjenju plastike. V tem primeru ne gre za mikrovalove (ti bi naj bili od 1 do 300 GHz) temveč za nižje frekvence (13-100 MHz).
RF varjenje plastike
Kekz, tvoj "IR postopek" se dejansko uporablja, celo več metod obstaja. Tvoj "peglajzen" ima med strokovnjaki celo posebno ime; "spiegelschweissen" mu rečejo. Ima pa ta postopek nekaj slabosti. Plastika se nareč rada zalepi za peglajzen (tukaj pomagajo teflonske obloge, ki pa niso večne), smrdi, pa še teško lokaliziraš vso stvar. Zvari so sicer učinkoviti, a grdi na pogled...Drugi postopek pa namesto peglajzna uporablja kar vroč zrak ali pa kak drug segret plin....
Tole pisanje je samo zato, da se razjasni, da se v tehniki uporabljajo včasih čudne zadeve, če le imajo določene prednosti, ki se dajo v dani situaciji izkoristiti...
Pozdrav
Jože
Sem našel en vir, ki navaja tudi frekvence pri RF varjenju plastike. V tem primeru ne gre za mikrovalove (ti bi naj bili od 1 do 300 GHz) temveč za nižje frekvence (13-100 MHz).
RF varjenje plastike
Kekz, tvoj "IR postopek" se dejansko uporablja, celo več metod obstaja. Tvoj "peglajzen" ima med strokovnjaki celo posebno ime; "spiegelschweissen" mu rečejo. Ima pa ta postopek nekaj slabosti. Plastika se nareč rada zalepi za peglajzen (tukaj pomagajo teflonske obloge, ki pa niso večne), smrdi, pa še teško lokaliziraš vso stvar. Zvari so sicer učinkoviti, a grdi na pogled...Drugi postopek pa namesto peglajzna uporablja kar vroč zrak ali pa kak drug segret plin....
Tole pisanje je samo zato, da se razjasni, da se v tehniki uporabljajo včasih čudne zadeve, če le imajo določene prednosti, ki se dajo v dani situaciji izkoristiti...
Pozdrav
Jože
Grey ::
Mene bolj skrbi neka druga zadeva kot pa preseganje kr enega zakona termodinamike in to je - Ali je možno to tenologijo zlorabiti v vojaško-teroristične namene. Mene ta zadea zelo spominja na znanstveno fantastične Deatomizerje, neka podobna mikrovalovna bomba je bila v seriji Alias. Fukneš tako bombo nekam v gručo ljudi pa od njih ostane samo še oglje. Not cool.
TESKAn ::
Bi mogla bit velika bomba, da bi imela dovolj energije. Drugače pa lahko ljudi 'kuhaš' že z mikrovalovi. Ne vem, če bi jih ravno upepelilo, ampak ko si mrtev, je vseeno, al si kuhan al upepeljen.
Zakona termodinamike ne presega, zakaj, je pa jasno vsakomur, ki si vzame čas in malo premisli. Energija, ki jo stroj 'pokuri' za delovanje, prihaja od zunaj. Energija, ki jo 'sproducira', je spravljena v starih gumah, ki jih spremeniš v gorivo. Če je sproducirana energija večja od porabljene, imaš plus in se splača. Če je manjša, je vse skupaj en drag štos.
. Drugače pa lahko ljudi 'kuhaš' že z mikrovalovi. Ne vem, če bi jih ravno upepelilo, ampak ko si mrtev, je vseeno, al si kuhan al upepeljen.Zakona termodinamike ne presega, zakaj, je pa jasno vsakomur, ki si vzame čas in malo premisli. Energija, ki jo stroj 'pokuri' za delovanje, prihaja od zunaj. Energija, ki jo 'sproducira', je spravljena v starih gumah, ki jih spremeniš v gorivo. Če je sproducirana energija večja od porabljene, imaš plus in se splača. Če je manjša, je vse skupaj en drag štos.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
jperc21 ::
Ponovno smo se naučili nekaj novega.
Začnemo z reciklažo gum.
Lp
Začnemo z reciklažo gum.
Lp
Keep your head up, even when the world is hard, never give up!
driver_x ::
Luka veliki: ne moreš vsega kuriti in zraven pridobivati energije. Vsaka snov, ki jo kuriš ima ravno tako svoj izkoristek. Če ti navedem preprost primer: zamisli si, da kuriš sveže pokošeno travo. Trava sicer lahko začne goreti, ampak se veliko več energije porabi za sušenje in ogrevanje trave do te mere, da ta sploh zgori. Toplarne na odpadke že obstajajo. Za lokacojo take toplarne se najprej naredi študija odpadkov, ki ugotovi, kakšen je izkoristek kurjenja. Slišal sem za tako študijo v našem kraju, ki je pokazala, da kurjenje smeti ne bi bilo učinkovito.
Ločevanje odpadkov le ima svoje prednosti!
Ločevanje odpadkov le ima svoje prednosti!
Zgodovina sprememb…
- polepsalo: gzibret ()
HyperKiller ::
@Kekz: Jasno, guma se v občeznani "mikrovalovki" ni niti ogrela,
saj je frekvenca s katero dela sinhrona frekvenci nihanja mulekul vode.
Za taljenje gume, potrebuješ neko drugo točno določeno frekvenco.
Če prav razumem, je ta postopek hudo kul, ker deluje le na določene molekule, jih segreva dokler ne razpadejo. Ko pa razpadejo na drugačne delce (z drugačno lastno frekvenco) pa mikrovalovanje nanje ne vpliva več. Na videu omenjajo vakum, verjetno je v uporabi zato, da se guma ne vžge in zgori.
Očitno gre za neko high-tech kopo, le da se kuri guma in da se plini lovijo.
saj je frekvenca s katero dela sinhrona frekvenci nihanja mulekul vode.
Za taljenje gume, potrebuješ neko drugo točno določeno frekvenco.
Če prav razumem, je ta postopek hudo kul, ker deluje le na določene molekule, jih segreva dokler ne razpadejo. Ko pa razpadejo na drugačne delce (z drugačno lastno frekvenco) pa mikrovalovanje nanje ne vpliva več. Na videu omenjajo vakum, verjetno je v uporabi zato, da se guma ne vžge in zgori.
Očitno gre za neko high-tech kopo, le da se kuri guma in da se plini lovijo.
Luka Percic ::
če ti navedem preprost primer: zamisli si, da kuriš sveže pokošeno travo.
Taka trava ma veliko vode, ki absorbira veliko toplote ki jo gorenje trave povzroča. Če je vode dovolj, celo pretehta in ogenj ugasne.
Rešitev?
Travo se pusti na soncu, ter poskrbi da se preveč vode ne zadržuje v njej. Čez par dni zakuri.
Pa lep kres želim!
ločevanje odpadkov le ima svoje prednosti!
Seveda, stare mame se počutijo koristne.
Da bi bila pa energetska bilanca ločevanja pozitivna pa, heh, ni za pričakovat.
Ločen odvoz (več tovornjakov, več nafte pokuri), ločeno zbiranje (dražje), dodatno prebiranje (tekoči trak, delavci) pa vožnja med temi obrati.
Ah pozabite na ločevanje, smrdi do neba!
Višje tempeeature pa vam zakurijo skoraj vse.
Kaj nas briga izkoristek, dokler je bilanca vidno pozitivna, je stvar bolje kot odlagat. Pa še manj prostora porabi (saj ne da bi bil le ta problem).
CaqKa ::
Ne strinjam se s tem da je recikliranje čisto brezveze.
Če je namreč pridobivanje nafte iz gum ali plastike cenejše kot vrtanje, potem bilanca vsekakor je.
Okrog ločenega zbiranja odpadkov bi imel določene pomisleke..
Sem že večkrat razmišljal, da bo verjetno tehnologija dosegla tak nivo, da bo recikliranje oziroma razločevanje odpadkov na odlagališču cenejše kot pa trenutno ločevanje že na izvoru. In tale naprava je definitivno dodaten korak k takemu pristopu.
Ko bo odlagališče postala tovarna iz katere boš dobil surovine, kovine, plastiko... In očitno tudi nafto.
Izboljšanje teh tehnologij in pojavitev novih pa bo prineslo izboljšanja za prihodnost, tudi kakšne nano razgradnje itd.
Sem pa mnenja da če imamo to tehnološko možnost je bolje reciklirat kot pa zažigat. Z zažiganjem surovino dejansko uničimo.
Če je namreč pridobivanje nafte iz gum ali plastike cenejše kot vrtanje, potem bilanca vsekakor je.
Okrog ločenega zbiranja odpadkov bi imel določene pomisleke..
Sem že večkrat razmišljal, da bo verjetno tehnologija dosegla tak nivo, da bo recikliranje oziroma razločevanje odpadkov na odlagališču cenejše kot pa trenutno ločevanje že na izvoru. In tale naprava je definitivno dodaten korak k takemu pristopu.
Ko bo odlagališče postala tovarna iz katere boš dobil surovine, kovine, plastiko... In očitno tudi nafto.
Izboljšanje teh tehnologij in pojavitev novih pa bo prineslo izboljšanja za prihodnost, tudi kakšne nano razgradnje itd.
Sem pa mnenja da če imamo to tehnološko možnost je bolje reciklirat kot pa zažigat. Z zažiganjem surovino dejansko uničimo.
Zgodovina sprememb…
- polepsalo: gzibret ()
Wirko ::
Jaz sem tudi mislil, da mikrovalovi grejejo hrano zaradi nekakšne resonance v molekulah vode, ampak WP razlaga ta učinek enako kot kekz: molekule vode so močno polarizirane in jih spravi v gibanje skoraj katerakoli frekvenca. Resonanca bi nastopila okoli 20 GHz in to le v vodni pari. Mogoče je bilo v EM spektru še nezasedeno mesto okoli 2450 MHz, ali pa se je na prostem trgu znašel poln vlak starih vojaških magnetronov ravno takrat, ko so se postavljali standardi za te pečice.
Ampak v primeru gume kaže, da gre za cepljenje vezi C-S z resonanco. Lahko pa še ugibamo, kaj tu dela 1200 različnih frekvenc (hkrati?), kot se hvalijo.
Ampak v primeru gume kaže, da gre za cepljenje vezi C-S z resonanco. Lahko pa še ugibamo, kaj tu dela 1200 različnih frekvenc (hkrati?), kot se hvalijo.
[:4{#]
TESKAn ::
Luka Veliki, povej mi, za kaj porabiš več energije - da odpelješ dva kontejnerja 'mešanih' odpadkov ali en kontejner 'suhih' in en kontejner 'mokrih' odpadkov? Ne vem, si mnenja, da se pri sortiranju drastično poveča količina odpadkov? Razlike v energiji, ki jo porabijo za odvoz, ni. Tudi če daš smeti potem na pol in dva kamiona, imaš v primeru neločevanja en kamijon, ki odpelje smeti ene hiše (je samo primer, da se ne bo kdo obešal na to, da ena hiša ne sproducira odpadkov za en kamijon), v primeru sortiranja pa en kamijon, ki odpelje 'mokre' odpadke dveh hiš in 'suhe' odpadke dveh hiš. Dvakrat več kamijonov, dvakrat več opravljenega dela.
Zakaj bi bilo ločeno zbiranje dražje, mi tudi ni jasno - res, koliko več dela porabiš, da vržeš star papir v eno, ostanke kosila pa v drugo kanto? Smeti je enako, kot če bi vse stresal v eno in na koncu je razlika samo v tem, da moreš malo možgane uporabit, v katero kanto boš vrgel. To pa ni prevelik miselni napor za nobenega. Več kant? Mi jo imamo doma že več kot deset let in nič ne kaže, da bo kaj kmalu za v pokoj. In če stane, recimo, sto evrov, daš to čez (najmanj) deset let in imaš deset evrov na leto. Torej vsake 3,65 dni daš deset centov v šparovček. Ja, hudo drago je to.
Dodatno prebiranje res košta več, kot če kar vse vržeš na en kup. Problem je pač (tudi) v ljudeh, ki ne znajo brat, kaj lahko vržeš v kontejner. Ampak če bi hoteli (na primer) samo skurit odpadke, da bi dobili energijo ven iz njih - imaš dosti manj dela, da vzameš suhe odpadke in jih skuriš, mokre pa daš ali sušit ali pa na deponijo. Vsekakor večji izkoristek, kot če vse po vrsti zmečeš v peč in porabiš pol energije samo za to, da polovico odpadkov posušiš. Da ne omenjamo tega, da kurjenje mokrih stvari ni najbolj zdrava zadeva in moreš IMO imet boljše filtre, kot če kuriš samo suhe odpadke.
Z vožnjo med obrati pa sploh ne vem, kaj si hotel povedat. Če imaš dve vrsti odpadkov in dva različna kamijona, jih en pelje v sežigalnico, drugi pa na odlagališče/sušenje.
In na koncu se strinjam, dokler je bilanca pozitivna, se splača. Očitno je nekdo naračunal, da se mu ločevanje odpadkov splača in imamo zato pred blokom še par kant za papir, embalažo, steklo.
Zakaj bi bilo ločeno zbiranje dražje, mi tudi ni jasno - res, koliko več dela porabiš, da vržeš star papir v eno, ostanke kosila pa v drugo kanto? Smeti je enako, kot če bi vse stresal v eno in na koncu je razlika samo v tem, da moreš malo možgane uporabit, v katero kanto boš vrgel. To pa ni prevelik miselni napor za nobenega. Več kant? Mi jo imamo doma že več kot deset let in nič ne kaže, da bo kaj kmalu za v pokoj. In če stane, recimo, sto evrov, daš to čez (najmanj) deset let in imaš deset evrov na leto. Torej vsake 3,65 dni daš deset centov v šparovček. Ja, hudo drago je to.
Dodatno prebiranje res košta več, kot če kar vse vržeš na en kup. Problem je pač (tudi) v ljudeh, ki ne znajo brat, kaj lahko vržeš v kontejner. Ampak če bi hoteli (na primer) samo skurit odpadke, da bi dobili energijo ven iz njih - imaš dosti manj dela, da vzameš suhe odpadke in jih skuriš, mokre pa daš ali sušit ali pa na deponijo. Vsekakor večji izkoristek, kot če vse po vrsti zmečeš v peč in porabiš pol energije samo za to, da polovico odpadkov posušiš. Da ne omenjamo tega, da kurjenje mokrih stvari ni najbolj zdrava zadeva in moreš IMO imet boljše filtre, kot če kuriš samo suhe odpadke.
Z vožnjo med obrati pa sploh ne vem, kaj si hotel povedat. Če imaš dve vrsti odpadkov in dva različna kamijona, jih en pelje v sežigalnico, drugi pa na odlagališče/sušenje.
In na koncu se strinjam, dokler je bilanca pozitivna, se splača. Očitno je nekdo naračunal, da se mu ločevanje odpadkov splača in imamo zato pred blokom še par kant za papir, embalažo, steklo.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
kekz ::
No, saj za gumo se mi je prehitro zapisalo. Gume še nisem testiral in pri določenih vrstah gume bi še verjel, da jo mikrovalovi segrevajo, ker ima prevodne primesi.
Preverjal pa sem termoplastno plastiko: polietilen, polipropilen, polivinilklorid, polistiren. Poliamid (nisem preverjal) mi tudi izgleda zelo stabilen in odporen. Duroplastov tudi še nisem preverjal, ampak vsaj za bakelit in poliuretan bi upal staviti, da ne bo nič. Za poliester in epoksi bi moral testirati.
Za nobeno od teh snovi pa ne verjamem, da mikrovalovi neposredno cepijo molekulske vezi.
Sploh mi na pamet ne pride niti ena snov, ki bi imela tako lastnost, saj bi to pomenilo, da bi bila že pri svetlobi in toploti zelo nestabilna.
Preverjal pa sem termoplastno plastiko: polietilen, polipropilen, polivinilklorid, polistiren. Poliamid (nisem preverjal) mi tudi izgleda zelo stabilen in odporen. Duroplastov tudi še nisem preverjal, ampak vsaj za bakelit in poliuretan bi upal staviti, da ne bo nič. Za poliester in epoksi bi moral testirati.
Za nobeno od teh snovi pa ne verjamem, da mikrovalovi neposredno cepijo molekulske vezi.
Sploh mi na pamet ne pride niti ena snov, ki bi imela tako lastnost, saj bi to pomenilo, da bi bila že pri svetlobi in toploti zelo nestabilna.
Luka Percic ::
če je namreč pridobivanje nafte iz gum ali plastike cenejše kot vrtanje, potem bilanca vsekakor je.
Sej se zavedaš da za proizvodnjo plastike in gum moramo vrtati?
To ni proizvodnja, je zgolj dokončno iztrošenje.
Kar je imo fajn.
sem pa mnenja da če imamo to tehnološko možnost je bolje reciklirat kot pa zažigat. z zažiganjem surovino dejansko uničimo.
Kaj smatraš ti za recikliranje?
Da je produkt ob dodatnem vložku energije popolnoma enak?
Ker takega recikliranja (še) ne poznamo.
Produkti so zanič, rabijo veliko nove surovine, so le nekakšno polnilo.
Zakaj bi torej obremenjevali izdelke z slabo robo?
Če se ne splača, porabi več energije (ja, tak izdelek je veliko težje izdelat, pa prevozi različnih surovin, slabša prodaja,..)
Če nebi država, ter mi tega izdatno sofinancirali (tako "sofinanciranje" je tudi ukvarjanje z več vrečkami, ko bi lahko kaj produktivnejšega počeli)
sidd ::
Luka veliki, odkar ločujemo odpadke, nam smeti odvažajo 2x na mesec... prej so to počeli 1x tedensko. Pa če že tako vzameš, kaj je dražje: odpeljati recimo 200+300+500+1000 kg odpadkov, ali kr 2000 odpadkov? no ja, meni se zdi enako. Torej tvoje razmišljanje je že tukaj napačno. S tem ko se reciklira, se ločijo posamezne surovine (ti bi kr pločevinke pa steklenice in podobno kuril, vsaka čast...), katere se potem posebej reciklirajo dalje za proizvodnjo novih izdelkov.
Tale ameeriška pečica pa pomoje ni kr ena navadna mikrovele. Sej lepo piše da razbije kemijske vezi, pri tem se sproščajo vezani plini, večina ogljika ostane v prahu, plini pa potem kondenzirajo, al kaj že kaže tam na videu, sem že pozabil tačas.
-------
Kaj smatraš ti za recikliranje?
Da je produkt ob dodatnem vložku energije popolnoma enak?
Ker takega recikliranja (še) ne poznamo.
Produkti so zanič, rabijo veliko nove surovine, so le nekakšno polnilo.
Zakaj bi torej obremenjevali izdelke z slabo robo?
--------
s temle se nekako ne bi strinjal najbolj. Ne posplošuj preveč. Kot že napisal, ti bi kr steklo pa keramiko pa kovine, pa bananine olupke kuril?
reciklirat se splača. Še jeklo od porušenih dvojčkov so prodali za predelavo....
Razlika pa je, da takšne tehnologije, kot je naprimer tale, še samo izboljšujejo postopke reciklaže, kar je zelo dobro. Atomi so atomi, molekule so molekule...zakaj jih ne bi uporabljali znova in znova če lahko?
Tale ameeriška pečica pa pomoje ni kr ena navadna mikrovele. Sej lepo piše da razbije kemijske vezi, pri tem se sproščajo vezani plini, večina ogljika ostane v prahu, plini pa potem kondenzirajo, al kaj že kaže tam na videu, sem že pozabil tačas.
-------
Kaj smatraš ti za recikliranje?
Da je produkt ob dodatnem vložku energije popolnoma enak?
Ker takega recikliranja (še) ne poznamo.
Produkti so zanič, rabijo veliko nove surovine, so le nekakšno polnilo.
Zakaj bi torej obremenjevali izdelke z slabo robo?
--------
s temle se nekako ne bi strinjal najbolj. Ne posplošuj preveč. Kot že napisal, ti bi kr steklo pa keramiko pa kovine, pa bananine olupke kuril?
reciklirat se splača. Še jeklo od porušenih dvojčkov so prodali za predelavo....
Razlika pa je, da takšne tehnologije, kot je naprimer tale, še samo izboljšujejo postopke reciklaže, kar je zelo dobro. Atomi so atomi, molekule so molekule...zakaj jih ne bi uporabljali znova in znova če lahko?
no idea for signature
signed
I
signed
I
TESKAn ::
En razlog je velikost prostora v pečici, ker mora bit ravno prav velika oz. frekvenca ravno prava, da dobimo stoječ val.
Mimogrede - razlog, da imamo noter vrteč pladenj je v tem, da imamo 'hladne točke' v pečici, kjer je polje praktično nič in tam se ne bo nič segrelo.
Mimogrede - razlog, da imamo noter vrteč pladenj je v tem, da imamo 'hladne točke' v pečici, kjer je polje praktično nič in tam se ne bo nič segrelo.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
TESKAn ::
Enkrat sem na TVju ujel oddajo, kako delajo papir. So šli skozi tovarno in so rekli, da je surovina 80% recikliran papir + ostalo sveža celuloza.
Mimogrede, pod star papir ne spadajo samo časopisi, ki jih doma prebereš in potem vržeš v kontejner - sem spadajo tudi vse tone revij in časopisov, ki jih niso prodali. Kdo bi recimo kupil delo izpred enega tedna?
Mimogrede, pod star papir ne spadajo samo časopisi, ki jih doma prebereš in potem vržeš v kontejner - sem spadajo tudi vse tone revij in časopisov, ki jih niso prodali. Kdo bi recimo kupil delo izpred enega tedna
? Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
TESKAn ::
Pa še to, ko sem že pri papirju - da dobimo frišno celulozo, je treba tudi vložit precej dela - drevo požagat, ga očistit, zmlet, pa verjetno še kaj vmes in na koncu tudi vse prepeljat v fabriko. Ko začneš tako razmišljat, je transport in sortiranje starega papirja v bistvu poceni, kar se energije tiče. In verjetno tudi kar se denarja tiče.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Wirko ::
Ko smo ravno pri Delu izpred enega tedna: nekaj me je prijelo in sem šel pospravljat stare časopise.
Delo-Znanost, 25.1.2007, članek o utekočinjanju lesa:
Les je mogoče utekočiniti tudi z mikrovalovi, s čimer se ukvarja dr. Andrej Kržan [Kemijski inštitut LJ]. Potrebna je dovolj visoka temperatura in po možnosti zvišan tlak, za reakcije te vrste pa je uporaba mikrovalov idealna. ... Temperatura se, kot rečeno, zelo hitro zviša, pri tem pa nastanejo še nekateri specifični, sicer še neraziskani vplivi, ki reakcijo skrajšajo. ... ni dovolj časa, da bi se izvršile nekatere stranske reakcije, ki so pod običajnimi pogoji sicer možne. ...
Nekaj pa diši po povezavi med tisto gumo in tem lesom.
Delo-Znanost, 25.1.2007, članek o utekočinjanju lesa:
Les je mogoče utekočiniti tudi z mikrovalovi, s čimer se ukvarja dr. Andrej Kržan [Kemijski inštitut LJ]. Potrebna je dovolj visoka temperatura in po možnosti zvišan tlak, za reakcije te vrste pa je uporaba mikrovalov idealna. ... Temperatura se, kot rečeno, zelo hitro zviša, pri tem pa nastanejo še nekateri specifični, sicer še neraziskani vplivi, ki reakcijo skrajšajo. ... ni dovolj časa, da bi se izvršile nekatere stranske reakcije, ki so pod običajnimi pogoji sicer možne. ...
Nekaj pa diši po povezavi med tisto gumo in tem lesom.
[:4{#]
kekz ::
Les je mogoče utekočiniti tudi z mikrovalovi
Zanimiva besedna zveza "utekočiniti les". Utekočiniti se ponavadi uporablja za spremeniti agregatno stanje, ali včasih kot raztopiti v nečem. Vsekakor gre za reverzibilni proces.
Me zanima če je tako tudi pri lesu. Ko ga ohladimo, se nazaj strdi v les???
Luka Percic ::
Pa če že tako vzameš, kaj je dražje: odpeljati recimo 200+300+500+1000 kg odpadkov, ali kr 2000 odpadkov? no ja, meni se zdi enako.
Brez zamere, ne gre za to kar se tebi zdi, ampak kaj kažejo izračuni.
Če vzamemo za primerjavo odvoz smeti ter ločen odvoz smeti (vključno z sortiranjem, dodatnim osebjem, večjim voznim prakom and stuf), kaže izračun na 3x-no povečane. Pa obračaj kakor hočeš.
Meni je jasno zakaj je tako.
Pa še to, ko sem že pri papirju - da dobimo frišno celulozo,
Nekaj pozabljaš- da recikliranje brez frišne celuloze nedeljuje.
Da je tak izdelek slabši, da se mora porabit več materjala (strani morajo bit debeljše), da je zaradi slabšega kontrasta porabi več barvilam
Pač izračuni kažejo da je ceneje posekat ter posadit drevo, kot ga reciklirat ter zahtevno obdelovat, belit, vezat, da porabi manj energije. Če se nestrinjaš, bi prosil za link.
Luka Percic ::
Pa še en post ki sem ga prej nekako pozabil poslati;
Seveda se motiš.
Sva kamijona ki opravita 2x isto pot kot eden večji. Premeščanje, popravljanje več kamijonov, več delavcev, 2x več speljevanj,...
Nihče ni govoril o veliko dela- ampak če to dodatno delo (ki ga opravlja veliko število ljudi, kar precej poveča pomembnost) hkrati podraži celotno upravljanje z odpadki za 3x (v Ameriki, pri nas najbrž več?)
Ah kje pa, če je drugih odpadkov dovolj, je stranski produkt "mokrih odpadkov" zgolj para. S tem pa malce manjši izkoristek.
Da se razumemo- sušit lahko daš vse odpadke, ter jih nakoncu vse pobereš. Pa kaj če so bili nekateri že prej suhi- itak jih je bilo treba nakm odložit preden grejo na sežig
Razlike v energiji, ki jo porabijo za odvoz, ni.
Seveda se motiš.
Sva kamijona ki opravita 2x isto pot kot eden večji. Premeščanje, popravljanje več kamijonov, več delavcev, 2x več speljevanj,...
koliko več dela porabiš, da vržeš star papir v eno, ostanke kosila pa v drugo kanto?
Nihče ni govoril o veliko dela- ampak če to dodatno delo (ki ga opravlja veliko število ljudi, kar precej poveča pomembnost) hkrati podraži celotno upravljanje z odpadki za 3x (v Ameriki, pri nas najbrž več?)
Da ne omenjamo tega, da kurjenje mokrih stvari ni najbolj zdrava zadeva in moreš IMO imet boljše filtre, kot če kuriš samo suhe odpadke.
Ah kje pa, če je drugih odpadkov dovolj, je stranski produkt "mokrih odpadkov" zgolj para. S tem pa malce manjši izkoristek.
Da se razumemo- sušit lahko daš vse odpadke, ter jih nakoncu vse pobereš. Pa kaj če so bili nekateri že prej suhi- itak jih je bilo treba nakm odložit preden grejo na sežig
gzibret ::
Nekaj glede EM valovanja in plastike:
Če je valovna dolžina EM sevanja (svetlobe, mikrovalov, radijskih valov, whatever) primerljiva z razdaljo med atomi v molekulami, potem le-te hitreje nihajo (interferenca) in se na koncu vezi strgajo. Prav ta princip je IMO uporabljen tukajle.
Če je valovna dolžina EM sevanja (svetlobe, mikrovalov, radijskih valov, whatever) primerljiva z razdaljo med atomi v molekulami, potem le-te hitreje nihajo (interferenca) in se na koncu vezi strgajo. Prav ta princip je IMO uporabljen tukajle.
Vse je za neki dobr!
kekz ::
Ali ste res sami FDV-jevci tu?
Malo pameti v roke. Mikrovalovi imajo valovno dolžino od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Npr. 300 GHz (zgornja meja mikrovalov) ima val. dolžino 1 mm.
Ni teorije, da bi bila katerakoli kemijska vez velika 1 mm.
Hitrejšemu gibanju (oz. v trdnini samo "tresenju") atomov ali molekul z drugo besedo rečemo toplota. Res, če stvar zelo segrejemo, kemijske vezi popustijo, vendar to nima nikakršne veze z EM valovanjem. To se zgodi tudi pri konvekcijskem ali kakšnem drugem segrevanju.
Malo pameti v roke. Mikrovalovi imajo valovno dolžino od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Npr. 300 GHz (zgornja meja mikrovalov) ima val. dolžino 1 mm.
Ni teorije, da bi bila katerakoli kemijska vez velika 1 mm.
Hitrejšemu gibanju (oz. v trdnini samo "tresenju") atomov ali molekul z drugo besedo rečemo toplota. Res, če stvar zelo segrejemo, kemijske vezi popustijo, vendar to nima nikakršne veze z EM valovanjem. To se zgodi tudi pri konvekcijskem ali kakšnem drugem segrevanju.
gruntfürmich ::
Pa kaj kekz je čisto zmešan al kaj???
Se mu 'zdi' da ta postopek ne more delovati, ker je on videl na plastiki da se z njo nič ne zgodi??? HALOOOOOOOO????? človek je bežno pogledal obstojnost na 3-4 različne frekvence, pol pa je kr pameten, da ve kako se bo obnašalo na vseh frekvencah EM od rengena do radijskih??? mislim..... kekz, takih zaključkov pa si res ne moreš privoščiti!!!
Pa še za tiste ki se sprašujete če je energijska bilanca pozitivna. seveda je, gre samo za par cepitev vezi, in to ni nič v primerjavi z energijo oksidacije.
Se mu 'zdi' da ta postopek ne more delovati, ker je on videl na plastiki da se z njo nič ne zgodi??? HALOOOOOOOO????? človek je bežno pogledal obstojnost na 3-4 različne frekvence, pol pa je kr pameten, da ve kako se bo obnašalo na vseh frekvencah EM od rengena do radijskih??? mislim..... kekz, takih zaključkov pa si res ne moreš privoščiti!!!
Pa še za tiste ki se sprašujete če je energijska bilanca pozitivna. seveda je, gre samo za par cepitev vezi, in to ni nič v primerjavi z energijo oksidacije.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
CaqKa ::
Jaz se načeloma strinjam z lukejom okrog tega da je odvoz sortirnih odpadkov dražji oziroma manj ekonomičen in tudi okoljevarstven kot pa če vse odeplješ v eni rundi.
Zakaj samo načeloma.. Zato ker vseeno lahko imaš še večji tovornjak ki ima prekate za posamezne ločene odpadke. Potem pa kamion samo avtomatizirano sprazniš na odlagališču, kjer tehnika poskrbi dalje.
Še vedno sem pa mnenja, da bi bilo dobro ako bi tehnologija sam razvrščala odpadke.
Zakaj samo načeloma.. Zato ker vseeno lahko imaš še večji tovornjak ki ima prekate za posamezne ločene odpadke. Potem pa kamion samo avtomatizirano sprazniš na odlagališču, kjer tehnika poskrbi dalje.
Še vedno sem pa mnenja, da bi bilo dobro ako bi tehnologija sam razvrščala odpadke.
Zgodovina sprememb…
- polepsalo: gzibret ()
antonija ::
Mikrovalovi ne spadajo ne pod rentgen... Po dogovoru so mikrovalovi EM valovanje, kjer je valovna dolzina od 1mm do 30cm (300GHz - 1GHz). Kemijskih vezi, ki bi bile tako dolge, ni. Medmolekulskih interakcij na kemisjskem nivoju, ki bi pri razdalji 1mm imele signifikanten vpliv na lastnosti snovi, ni.
Dolzina kemijske vezi je reda 1 angstrem, ali priblizno 10^-10m, kar po valovnmi dolzini pade ravno v obmocje x zarkov.
AMPAK!!! Cepljenje vezi ni odvisno (samo) od tega kasna bo valovna dolzina valovanja, ampak igra vecjo vlogo tocno dolocena energija ki jo vsak foton zmore dostaviti. Navsezadnje ni kemijska vez nic drugega kot dva elektrona s pravimi kvantnimi stevili. Ce doticnima elektronoma dovedemo ravnoprav (ne dovolj!!! glih prav mora biti) energije, bosta zamenjala svoja kvantna stevila in vez se bo porusila (in mogoce nastala kaka nova, odvisno od situacije).
Kekz ima prav glede dolzine kemijskih vezi in mikrovalov, nima pa prav da lahko samo rentgen cepi kemijske vezi.
Dolzina kemijske vezi je reda 1 angstrem, ali priblizno 10^-10m, kar po valovnmi dolzini pade ravno v obmocje x zarkov.
AMPAK!!! Cepljenje vezi ni odvisno (samo) od tega kasna bo valovna dolzina valovanja, ampak igra vecjo vlogo tocno dolocena energija ki jo vsak foton zmore dostaviti. Navsezadnje ni kemijska vez nic drugega kot dva elektrona s pravimi kvantnimi stevili. Ce doticnima elektronoma dovedemo ravnoprav (ne dovolj!!! glih prav mora biti) energije, bosta zamenjala svoja kvantna stevila in vez se bo porusila (in mogoce nastala kaka nova, odvisno od situacije).
Kekz ima prav glede dolzine kemijskih vezi in mikrovalov, nima pa prav da lahko samo rentgen cepi kemijske vezi.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: antonija ()
driver_x ::
Ah kje pa, če je drugih odpadkov dovolj, je stranski produkt "mokrih odpadkov" zgolj para. S tem pa malce manjši izkoristek.
"če je drugih odpadkov dovolj" - študija (sestava odpadkov) je za naš kraj pokazala, da bi za sežiganje morali energijo še dovajati. Zato se tudi niso odločili za izgradnjo toplarne na odpadke. Luka, tudi za to, da iz mokrih odpadkov dobiš vodno paro, potrebuješ nekaj energije.
BigWhale ::
Meni se bolj splaca metati organske odpadke na kompostnik, ker jih potem zakopljem na vrtu in mi ga se malo pognojijo.
Je ceneje, kot, da grem v trgovino in kupim umetno gnojilo. ;)
Je ceneje, kot, da grem v trgovino in kupim umetno gnojilo. ;)
gzibret ::
Glede mikrovalov: upss, sorry. Sem malo zabluzil. Pozna večerna ura, pa 5 pirov v riti 
Vse je za neki dobr!
nastyboy ::
jooj Luka...
Glej, smeti so sestavljene iz večih stvari, rečmo
nevarne- ki naj bi se jih sploh posebaj uničevalo (baterije),
organske -(ki ne gorijo - razni ostanki lubenic in banan in ostankov hrane) ,
emabalaža.
In če je tako težko vržt neki v eno kanto drugo pa v drugo... Če ne drugega si v tem primeru pač spustil proces sušenja..
Organska bo romala takoj na kompost, ki se izkaže da je odličen za izdelavo gnojil, (iz stekla jih pač ne moreš delat)
papir - in ostanki votle embalaže, se fantastično kurijo, zato jih daš v nevemkakebarveže kontejner
steklo, ki se definitivno ne kuri, ga pa lahko reciklirajo,
plastika -se pa mogoč lahko porabi za npr embalažo za barve, jupol, verjeno s epa najdejo še bolj koristne zadeve....
Tako! Se pravi z recikliranjem si ti dobil samo suho slamo, ne pa lubenic ki bi ti vso suho slamo pogasile. Vendar se verjetno izkaže da papir ni kar tako za skurit, ker se ga da bolj koristno predelat za časopis - Verjemi da to ni naključje - ekonomija verjetno pokaže svoje, za ves papir je že bilo treba vložit toliko in toliko dela za predelavo, ki ga pri reciklaži ni treba še enkrat . (Tu je verjetno res potrebna obdelava -vendar če ne drugega si prihranil za ceno drevesa - če misliš da je pa les poceni pa se motiš)
Glede več obhodov tovornjakov. Me ne prepričaš!!!!!
Glej če se ti navadna kanta napolne -ker mečeš vse smeti v en koš- 2 x na teden, pač pride tovornjak 2x na teden - recimo na sredi tedna in na koncu tedna!
Ker pa ti zdej, ker recikliraš, napolneš 2 kanti, rabiš za zapolnitev 2 x več časa, torej bo prišel tovornjak isto 2 x na teden ampak tokrat samo na koncu tedna, ko bosta obe kanti polni.
Kje je zdej pol kaj več voženj!?!?
Jih ne more bit razen če, ni v drugem priemeru več smeti.
Pa tudi .... ni vse za skurit!!!
Če bi jaz bil v lesni industriji in bi rabil les (odpadek) za iverke, kjer se vse zmelje, bi bil zelo vesel če bi lahko ljudje to že prej naredili za mene (reciklaža) , tako ne bi rabli sortirati vseh odpadkov, les bi ceneje kupil, ga predelal in dražje prodal.... Ti bi pa rajš kar nova drevesa poskel ker je ceneje--za iverke delat že ne.
Če bi bil steklar in bi delal steklene ne vem .. okraske, suvenirje, vaze, pepelnike... , bi bil prav tako vesel, da bi dobu že sortirane odpadke...ker itak ne rabiš za to novih dražjih surovin.
Hočem sam povedat da ni vse za skurit.. ampak, da se da marsikaj (starejšega) koristneje porabit! Sploh pa če malo pogledaš kako rastejo potrebe po surovinah in tudi cena surovin, lahko hitro vidiš da to je korak v pravo smer. - sicer ne bi kradli žlebov iz bajt
LP
Glej, smeti so sestavljene iz večih stvari, rečmo
nevarne- ki naj bi se jih sploh posebaj uničevalo (baterije),
organske -(ki ne gorijo - razni ostanki lubenic in banan in ostankov hrane) ,
emabalaža.
In če je tako težko vržt neki v eno kanto drugo pa v drugo... Če ne drugega si v tem primeru pač spustil proces sušenja..
Organska bo romala takoj na kompost, ki se izkaže da je odličen za izdelavo gnojil, (iz stekla jih pač ne moreš delat)
papir - in ostanki votle embalaže, se fantastično kurijo, zato jih daš v nevemkakebarveže kontejner
steklo, ki se definitivno ne kuri, ga pa lahko reciklirajo,
plastika -se pa mogoč lahko porabi za npr embalažo za barve, jupol, verjeno s epa najdejo še bolj koristne zadeve....
Tako! Se pravi z recikliranjem si ti dobil samo suho slamo, ne pa lubenic ki bi ti vso suho slamo pogasile. Vendar se verjetno izkaže da papir ni kar tako za skurit, ker se ga da bolj koristno predelat za časopis - Verjemi da to ni naključje - ekonomija verjetno pokaže svoje, za ves papir je že bilo treba vložit toliko in toliko dela za predelavo, ki ga pri reciklaži ni treba še enkrat . (Tu je verjetno res potrebna obdelava -vendar če ne drugega si prihranil za ceno drevesa - če misliš da je pa les poceni pa se motiš)
Glede več obhodov tovornjakov. Me ne prepričaš!!!!!
Glej če se ti navadna kanta napolne -ker mečeš vse smeti v en koš- 2 x na teden, pač pride tovornjak 2x na teden - recimo na sredi tedna in na koncu tedna!
Ker pa ti zdej, ker recikliraš, napolneš 2 kanti, rabiš za zapolnitev 2 x več časa, torej bo prišel tovornjak isto 2 x na teden ampak tokrat samo na koncu tedna, ko bosta obe kanti polni.
Kje je zdej pol kaj več voženj!?!?
Jih ne more bit razen če, ni v drugem priemeru več smeti.
Pa tudi .... ni vse za skurit!!!
Če bi jaz bil v lesni industriji in bi rabil les (odpadek) za iverke, kjer se vse zmelje, bi bil zelo vesel če bi lahko ljudje to že prej naredili za mene (reciklaža) , tako ne bi rabli sortirati vseh odpadkov, les bi ceneje kupil, ga predelal in dražje prodal.... Ti bi pa rajš kar nova drevesa poskel ker je ceneje--za iverke delat že ne.
Če bi bil steklar in bi delal steklene ne vem .. okraske, suvenirje, vaze, pepelnike... , bi bil prav tako vesel, da bi dobu že sortirane odpadke...ker itak ne rabiš za to novih dražjih surovin.
Hočem sam povedat da ni vse za skurit.. ampak, da se da marsikaj (starejšega) koristneje porabit! Sploh pa če malo pogledaš kako rastejo potrebe po surovinah in tudi cena surovin, lahko hitro vidiš da to je korak v pravo smer. - sicer ne bi kradli žlebov iz bajt
LP
nastyboy ::
.. lahko jih daš tudi na kup.. pa bo prišlo do samovžiga ..... pravim samo, da jih lahko bolj koristno porabimo kot za gorenje. Če vse organske odpadke Ljubljane predelaš v gnojilo, je to po mojem bolj koristno kot če bi se jih trudil sušit pa pol kurit.
..... pravim samo, da jih lahko bolj koristno porabimo kot za gorenje. Če vse organske odpadke Ljubljane predelaš v gnojilo, je to po mojem bolj koristno kot če bi se jih trudil sušit pa pol kurit. Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nafta v pomurjuOddelek: Znanost in tehnologija | 3081 (1947) | Pyr0Beast |
| » | fusion \o/ (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7696 (5594) | Thomas |
| » | Mikrovalovi spreminjajo gumo in plastiko v nafto in plin (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 22378 (16419) | Pyr0Beast |
| » | Digitalno smetišče (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7993 (6127) | ...:TOMI:... |
| » | Alternativni pogon, namesto bencinskih in dieselskih motorjev (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8030 (6225) | BigWhale |