Bunji jumping iz vesoljske postaje ALFA

Delam neko raziskovalno nalogo in me zanima sledeče.

Recimo, da si na postaji Alfa in se vržeš proti Zemlji tako, da si privezan na neko žico, ki se odmotava. Ko pristaneš na Zemlji te potem nazaj dvignejo enostavno tako, da se žica zopet navija nazaj na kolut.

Seveda kakšni kabli tu sploh ne pridejo v poštev, ker bi bilo pretežko vse skupaj. Morda obstajajo kakšna ultralahka in ultradrna vlakna, ki bi kaj takega omogočila. Kilometrov je pa kar precej.

Namreč, problem vseh pristankov na planetih je vzlet nazaj, ker moraš premagati gravitacijo.

S pomočjo te tehnike, bi recimo lahko nekoč zgradili vesoljsko postajo v tirnici okrog Marsa in bi potem na tak način hodili na površje Marsa gradit kolonijo in biosfero 2.

Meni je tu, če povem po pravici, že pošteno dolgčas in rabim nove izzive.

Jah rabu boš oglikove nanocevke veretn... preberi si tukajle malo, sicer ni bunji jumping ampak glede kabla je pa ist šmorn :)

Čeprov je še en drug problem pri tejle tvoji zamisli... satelit oz. tista postaja ne bo stala tam kot prbita, ko bo kabl zašponal z kablom vret zna bit dost mase, da bi celo vse skup z sabo potegnu na zemlo... Pa tudi a si že pomislu kej na trenje z zrakom, ker shoutli in podobne stvari nimajo brezveze tistega toplotnega ščita. Pri tem bi biu ti v prostem padu, tak da bi se lahko mal ogrem v postopku padanja... za razliko od space elavatorja, kjer je hitrost točno nadzorovana s strani motorjev na climberju.

Btw, zakaj se mi zdi, da v vesolju ne bi padal "dol"?

"Btw, zakaj se mi zdi, da v vesolju ne bi padal "dol"?"
Tu je treba računati gravitacijo, samo če je premajhna, se pa da montirat na ramo mali raketni motorček, da te spravi na višino, ko te mama Zemlja z svojo maso privabi k sebi. Kjer je volja, je tudi pot.

Firestorm zadeve zgorijo v atmosferi zaradi trenja, ki pa je odvisno od hitrosti z katero nek objekt pada proti Zemlji. Poglej hitrost z katero Space Shutle leti skozi atmosfero, ko se vrača na Zemljo in poglej kakšna je temperatura na zunanjem delu plovila.

Samo to je posledica velike hitrosti. Če bi letel proti Zemlji z 50 km/h, se ne bi nič segreval. Vsaj po mojem. Problem je samo trenje. Saj potniška letala na 10 km in pri hitrosti 900 km/h verjetno tudi ne žarijo od vročine.

V ZDA imajo zakon, da če se giblješ višje kot 80 km nad Zemljo si že ASTRONAVT.

Glede padala. Prednost te tehnike ni sam spust, termveč za dvig nazaj ne potrebuješ rakete, ker te potegne navzgor vitel. To se mi zdi idelano za kakšne posege na tujem planetu. Dve, tri ure se spuščaš, delaš potem nekaj ur in se dvigneš nazaj. Zrak ti pa dovajajo itak po cevki iz nanovlaken.

Saj to baje neka firma že celo dela:

http://www.liftport.com/

uf rekord prostega pada iz vremenarskega balona je se mi zdi neki nad 1000 na uro oziroma mislm da več kot 1 mach, pr tem se je un model mnde začev vrtet in je apdu v nezavest pa tud roka in kei mu je odmrl za neki cajta, k sreči je mev padal tko anrjen da se je s pomočjo snezorja avtomatsko odpru na 500m se mi zdi. to je pač skok biv z roba vesolja kao 20km visok tko da je šlo mal več kot 200 na uro v navadni atmosferi, me pa zanima kako bi blo k bi z 30 000 na uro dol letu, pomoje bi te raztrgal zdej če si v keramični obleki oziroma neki čkolki pol pa itak ni poante, pa še postajo bi potegnu dol

Ena starejša razprava na to temo.

Glede na to, da postaja ze tako ali tako 'krozi' okrog zemlje imas ti in tvoj kabel priblizno isto hitrost kot postaja.

Torej, ce bi se vrgel s postaje proti zemlji, bi potoval strahovito pocasi, dokler ne bi prisel do prvih plasti atmosfere, kjer bi ugotovil, da bolj kot 'dol' potujes naprej, saj te postaja za sabo slepa.

Trenje z atmosfero bi te zacelo ustavljati, postaja bi se vse hitreje oddaljevala od tebe, ti bi pa zaradi tega ustavljanja tudi cedalje hitreje padal proti tlom.

Nekako tako bi izgledalo, po mojem.

Glede postaje ja. Ampak, kaj je res z geostacionarnimi sateliti? Tam mi je nekako zmanjkalo protiargumentov (razen seveda materialov kabla in torzijskega vrtenja), bi bila atmosfera (v primeru brezvetrja) "pri miru", ker se vrti z zemljo vred (in torej tudi satelitom).

Ma saj z geostacionarnim satelitom je isti smorn. Samo precej dalj casa bi trajalo. Ce pa odmislis atmosfero, ki bi te zaustavljala...

Eh kaj, tvoja orbitalna hitrost, ki jo ima satelit, bi se spremenila v tvojo cisto navadno hitrost in tako kot je rekel Thomas, bi se lahko lansiral nazaj v vesolje.

Nekaj malega vec kot 11.000 kilometrov na uro bi to bilo. :)

Iz concorda pri dveh machih. ;)

> Geostacionarni satelit ima glede na opazovalca na zemlji hitrost 0.

NI res.

Sej si sam prišel do odgovora. To je še boljš, ane.

Čeprav razlaga tega v Wikipedii je nekoliko kilava, kot večkrat.

Hec je v tem, da opazovalec na ekvatorju ni nepospešen sistem. Geostacionarni satelit pa tudi ne. Oba sta pospešena. Zato, kljub temu, da sta stalno v enako veliki razdalji, je enaka samo norma vektorja razdalje, ne pa vektor sam. Temu se spreminja smer.

Lahko si predstavljaš, da ima Zemlja pecelj, dolg milijarde kilometrov. Potem opleta konec tega peclja glede nate, skoraj s svetlobno hitrostjo. Ti, ki pa sediš ob njegovem vznožju, pa glede na dno peclja praktično miruješ!

Relativnost gibanja velja samo za nepospešene sisteme! Katerih, med nama rečeno, sploh ni! Samo ne naokol pravt, ker pol pridejo mene zmerjat sem.

Fora je v tem, da se s telesom, ki pada na zemljo ustvarja ogromno trenja, ki se pretvarja v toploto. Pri avtu je čisto drugače, avti so aerodinamični, zato zrak lepo gre pod in nad avtom, kar povzroča manj trenja... Probi se 1x peljat z tovornjakom 400km/h pa boš vidu da se bo tud začel kej segrevat, pa ne mislim zavore...

>>Lahko si predstavljaš, da ima Zemlja pecelj, dolg milijarde kilometrov. Potem opleta konec tega peclja glede nate, skoraj s svetlobno hitrostjo. Ti, ki pa sediš ob njegovem vznožju, pa glede na dno peclja praktično miruješ!

hmm...
kolk je pa hitrost konca v tem primeru? (recimo, da je pecelj dolg ene 10^30m)
kako bi sploh zgledal tale pecelj? raven, ukrivljen, oz bi ga sploh lahk videli na koncu?

padalci padaja z hitrostji nad 200km/h
in se ni še nobeden vžgal

thomas:
recimo, da je tale pecelj zelo tanek, prakticno zanemarljive mase, torej odmislimo probleme z energijo, teziscem tega sistema, itd...
zgolj teoreticno me zanima, kako bi zgledal takle pecelj, ce bi ga sploh lahko videli - oz. kaksne oblike bi sploh bil?

sry za offtopic

Kar se tiče hitrosti padanja.

Poanta kabla je v tem, da SAM NE PADAŠ PROSTO PROTI ZEMLJI, ampak te kabel spušča, ker se odmotava iz koluta, zato je ta hitrost natančno regulirana.

Dobra ideja se mi zdi tudi tehnika dveh kolutov, tako da bi se energija, ki jo proizvedeš z spuščanjem uskladiščila in bi jo potem uporabil za dvig. Kot nekakšna spiralna vzmet ali kaj takega.

Citat "IMO bi ta zadeva zgledala zelo podobno kot spušanje potapljača v vodo iz C3 Hercules..."

Dobra primerjava, čeprav ne verjamem da je prava. Učbenike fizike sicer nisem pogledal že 15 let ali več, zato ne morem postreči z izračuni. Samo dejstvo pa je, da hitrost moraš ti vedno DEFINIRATI GLEDE NA TOČKO OPAZOVANJA, trenje pa je odvisno od razlike v hitrosti, ne absolutne hitrosti.

Primer.

Zemlja se vrti in mi z njo. Hitrost, z katero mi letimo okrog skupaj z Zemljo je ogromna in se da izračunati iz radija Zemlje in časa, ki ga potrebuje za en zasuk okrog osi. Recimo 24 ur.

Samo nihče od nas te hitrosti NE ČUTI. Zakaj? Zakaj če recimo skočimo v zrak na Zemlji, nam tla pod nogami ne zbežijo stran in se raztreščimo v neko stolpnico ali hrib? OK, zračna plast se vrti z enako hitrostjo kot mi, samo če recimo ne bi bilo Zraka, kaj bi se zgodilo?

Trenje, ki je problem pri prehodu v atmosfero pri veliki hitrosti, je odvisno od hitrosti, oziroma razlike hitrosti. Če pad ali lepše spust razbiješ na vertikalno in horizontalno hitrost in če se horizontalno giblješ enako hitro kot zrak, potem tu trenja ni. Je samo trenje pri navpičnem spustu proti Zemlji.

satelit ni prisraufan v orbito, to je problem...

ce dodas se kako silo zraven (=teza kabla+tovor) se porusi ravnovesje in satelit bo zacel padat

Kdor pleza po kablu na geosinhroni satelit ali pa dol z njega - POSPEŠUJE.

Off topic si Poldy. O tem smo se že menili tukaj. Kilometre, BTW.

> če bi lahko astronavtsko obleko tako predelali, da bi se res lahko kar spustil v atmosfero

Ena taka predelava je spejsšatl. Če se ne raztrga.