Jakost, ki te ubije

Vsi vemo, da te napetost ne ubije, ubije te jakost (tok). Uglovnm moje vprašanje pa je koliko amperov te ubije?

Večkrat sm gledu Mythbusterse pa so omenili 6 miliamperov. Je to meja?

6mA pri kakšni napetosi in kakšen je bil kratkostični tok?

Osebno lahko držim elektrodi, ki ponujata 2000 A toka pri 2,8V.

Ni point meja toka. Oz. je. Upam držati elektrode ki mi zmorejo dovesti 100 kA, pri napetosti 0,01 V. Z lahkoto.

Po drugi stani mi je ubilo prijatelja 35000V in tok cca. 17kA. Pa ni stekel tak tok preko njega. To je kratkostični tok. Najbrž na koncu, ko je tkivo postalo totalni C, je resnično tak tok tudi stekel, ampak za zeloooo kratek čas, ker je zaščita delovala prej oz. tisti tranutek. Potrebno je vedeti, da odklopnik ne odklopi v času 0. Sama mehanika potrebuje svoj čas.

Vseeno je, kakšna je napetost in kakšen tok teče po vodniku ali porabniku. Pomemben je tok, kateri steče skozi človeško telo. Na splošno naj bi tok, kateri se prekine prej kot v 0,01s bil nenevaren za zdravega, odraslega človeka. Kakšen tok steče skozi telo, pa je odvisno od: napetosti na mestu dotika, upornosti kože, notranje upornosto telesa in upornosti tal.

Iz nekih praktičnih izkušen napetost pod 50V (24V mokrih prostorih in 12V v bazenih) naj ne bi skozi telo pognala toka, kateri bi ogrozil življenje. Resnejši fiziološki problemi nastaneje že pri toku nad 25 mA, smrtno nevaren pa naj bi bil tok okoli 50 mA. Učinki so seveda odvisni od: časa trajanja, poti toka skozi telo in psihofizičnega stanja poškodovanca.

Pri enosmernem toku je mejna vrednost napetosti postavljena na 125V. Enosmerni tok povzroči v telesu elektrolizo. Iz celic se sprošča vodik in te praktično eksplodirajo.

Pri zelo visokih napetostih (nekaj kV) pa električni tok ne steče skozi telo, temveč po površini kože saj oblok preskoči, še preden se dotaknemo vodnika. Nastanejo krči in zelo razširjene opekline. Poškodovanec največkrat umre zaradi padca oz. posledic obširnih opeklin.

Jest10:
Zakaj že imajo daljnovodi v sredini kabla jekleno pletenico, na zunaj pa Al vodnik?
Samo 400KV gre čez pri 50Hz. Ni ravno visoka frekvenca se ti ne zdi?

Kar se tiče pa toka. Ker ima človeško telo neko upornost, ki lahko od človeka do človeka precej odstopa pa še pri istem človeku glede na čas v dnevu in kaj je pojedel in popil, je tok določen statistično, tako da pokrije čim večji del populacije.

Da pa tok steče, mora biti prisotna napetost. In tok je potem odvisen od upornosti človeka v danem trenutku in napetosti, ki se jo je dotaknil. Ter seveda kakšno pot je tok ubral čez človeško telo. Če je napetost prenizka bo tok manjši.

Skin efekt oz. izpodriv toka na površino vodnika se pojavi že 50 Hz. Zaradi tega imaš pri kablih nad 110 kV in preseka več kot 630 mm2 po nekaj stremen skupaj in izoliranih, da vodnik v bistvu razbiješ na več manjših.

Jest10:
Zakaj že imajo daljnovodi v sredini kabla jekleno pletenico, na zunaj pa Al vodnik?
Samo 400KV gre čez pri 50Hz. Ni ravno visoka frekvenca se ti ne zdi?

Še enkrat... V poti toka NI RAZLIKE, če te priklopijo na 1V 50Hz, ali pa 100kV 50Hz. V obeh primerih vidi tok enako upornost telesa in izbere isto pot.

Jeklenica je v glavnem zaradi večje nosilnosti, kožni efekt ni izrazit.

http://wiki.answers.com/Q/What_kills_pe...

The current through the heart is what kills you. It only takes a few milliamps to disrupt the heartbeat. (About 15mA for men and 10mA for women, though this varies from person to person.)

Your body has resistance, and it is very high. This is why high voltage is dangerous, low voltages cannot cause the amount of current to flow that is deadly. High voltages can. Remember ohms law here: V = IR where V is voltage, R is resistance, and I is current. What to know how much coltage will kill you? Take a ohmmeter and hold one lead in each hand, then multiply the reading by 0.025 (25mA).

Electrical burns are from pwer dissipation in your body. This is a product of both voltage and current. As the voltage forces the current through you, the resistance in you causes power dissipation. This power builds up has heat and burns you. Remember the formulas: P = IV and V = IR, so P = V^2/R.

To summarize, current is what messes you up, and it is a function of voltage.

Pri zelo visokih napetostih (nekaj kV) pa električni tok ne steče skozi telo, temveč po površini kože saj oblok preskoči, še preden se dotaknemo vodnika. Nastanejo krči in zelo razširjene opekline. Poškodovanec največkrat umre zaradi padca oz. posledic obširnih opeklin.

Ti si zgleda malo zamešal visoko frekvenco in visoko napetost. Visoka napetost se prav nič drugače ne obnaša od nizke, ko se gre za pot toka. Tudi pri napetosto več kV bo tok prav lepo tekel skozi telo. Zraven bo pa še lepo zadišalo po prismojenem mesu

Pravzaprav ni čisto nič zamešal.
Že drugič, s 100kV, mešaš ti.
Tako kot po strelovodu ne teče glavni tok (ki bi, če bi stekel, dobesedno uparil vodnik strelovoda), ampak samo usmerja tok plazme.
Pri streli pa je napetost enosmerna, mar ne?
Torej visoka napetost se drugače obnaša od nizke.

No ja, pri streli hitro naraščajoči tok izrine tok na površino-se obnaša bolj kot visokofrekvenčni tok in ne kot enosmerni. Če bi imel konstanten tok, bi bilo malo drugače.

Zelo visoke napetosti, kombinirane s tokom visoke frekvence povzročijo rane, ki se ne zacelijo še pol leta ti teče gnoj ven.

To se zgodi naprimer če šariš po TV ko je prižgan.

Ni ravno 40, bolj nekje 18÷22kV.

/edit: če seveda mislimo na barvne CRTje. In ni na katodi ampak anodi.
Če pa govorimo o danes že napol pozabljenih B/W ekrane, smo pa nekje okrog 5kV.

tok gre vedno iz višjega potenciala proti nižjemu, po najlažji poti, tam kjer je manj upora. za zgled si lahko vzamemo oblok, ki nastane pri varjenju z oplaščeno elektrodo. Moraš včasih kr malo butnit z elektrodo, da steče tok. Potem ko so v zraku hlapi raztaljenega materiala, poteka elektrika preko tega oblaka.

ubija napetost, ne tok.
sicer pa vedno steče nek tok čez človeka, tudi če je napetost 5V.

ko smo že pri tem, kdaj bodo izumili kratkostične pekače za meso? ^^

tok gre vedno iz višjega potenciala proti nižjemu, po najlažji poti, tam kjer je manj upora. za zgled si lahko vzamemo oblok, ki nastane pri varjenju z oplaščeno elektrodo. Moraš včasih kr malo butnit z elektrodo, da steče tok. Potem ko so v zraku hlapi raztaljenega materiala, poteka elektrika preko tega oblaka.

ubija napetost, ne tok.
sicer pa vedno steče nek tok čez človeka, tudi če je napetost 5V.

ko smo že pri tem, kdaj bodo izumili kratkostične pekače za meso? ^^

Če bi poškodbe povzročala napetost in ne tok, koliko misliš bi nas še bilo živih. Te je že kdaj "zadela strela", ko si prijel za kljuko avtomobila, se dotaknil radiatorja, mize... Statična elektrika dosega napetosti nekaj kV pa vendar preživimo.
Če poznaš Ohmov zakon, potem veš razmerja med napetostjo, tokom in upornostjo. Če predpostavimo, da je upornost pri nizki napetosti praktično konstantna, potem mora povečanje napetosti rezultirati tudi povečanje toka. Tako nas ne ubije močneje napet lok (napetost) temveč iztreljena puščica (tok).

Malce Off topic, ko je bil omenjen napačen podatek o 40kV za katodne cevi.

Najvišje dovoljene napetosti barvnih katodnih cevi so okoli 25 kV, nekaj je razlik med diagonalami in različnimi tipi cevi, ČB spet odvisno od diagonale od 9 do 16kV. Katodne cevi osciloskopov sper odvisno od tipa in izvedbe od manj kot kV do nekje 4kV.

Nespoštovanje teh zahtev, sploh pri barvnih katodnih ceveh, povzroči, da katodna cev začne zarčiti rentgensko žarčenje.

Več.

Drugače pa je energije v normalno delujoči barvni katodni cevi dovolj za pot v večna lovišča. Tok iz VN transformatorja sicer ni dovolj velik, toda kapaciteta katodne cevi je znatna in je problem električni naboj.

Elektrika ima na človeško telo več učinkov:
- toplotni: segrevanje tkiv vseh stopenj, tudi do karbonizacije; površinske opekline
- mehanski: krči, padci, poleti,...
- električni: motnje v delovanju celic/organov.

Najbolj nevaren je vpliv na srce, kajti impulz v "pravem" trenutku srčnega cikla povzroči smrtne motnje ritma. Tukaj je bolj nevarna izmenična napetost, ker se impulzi izmenjujejo, medtem ko enosmerna udari le dvakrat (ob stiku in ob prekinitvi).

Pri višjih napetostih/tokovih pridejo v ospredje mehanski in toplotni učinki, saj tok potuje skozi telo po tkivih z manjšim uporom: žile, živci in mišične ovojnice, ki jih za sabo tudi uničuje. Tukaj postane pomemben tudi čas, ko je tok tekel skozi telo.

BTW: pri defibrilaciji človeka spečeš s 15-20 A toka, ki teče do 20 ms brez posledic za telo .

Ima, ima... monofazni do 20 A (MTE) oz. 40 A (MDS), bifazni nekje +20/-15 A. Igračkam se pa z njimi na šihtu .

Edit: link, str. 30-31.

Z 20J ne boš naredil nič (mimogrede, za defibrilacijo sinhronizacije ne rabiš oz. je ne smeš vklopiti, ker tako ne useka). Potrebna energija pri monofaznem def. je 360 J, pri bifaznem (tok steče najprej v eno, potem še v drugo smer) pa prvič 200 J, potem pa vsaj toliko (v praksi: največ kolikor naprava zmore :). Manjše energije se uporablja za konverzije (pretvorba _neogrožajoče_ motnje ritma v normalnega), pa še tam ne manj kot 70 J bifazno oz. 100 J monofazno.