kam naprej za prfoksa matematke na srednji šoli

pozdravljeni

mene zanima kam naprej da bi postal tak rešpektn profesor matematke na kaki gimanziji, hodim na 1. gimnazijo u celu, ali Kajuha (po domač). ne vem, pred kratkim sem se navdušu, morm pa met magisterij baje, pa še zanima me kake so kej plače, če gledamo brez inštrukcij, ker baje majo 4 jurje na uro, pa še to so skoz zasedeni???


najlepša hvala za dobre odgovore

FMF (fakulteta za matematiko in fiziko) v Ljubljani, potem pa pedagoška smer. Nobenega mag. ne rabiš za učiti na srednji, v bistvu pri nas na srednji učijo tudi tisti, ki končajo matematiko na pedagoški fakulteti, čeprav naj nebi smeli.

Začetna plača profesorja je nekje 160k neto, skozi leta se viša, na podlagi točk, ki ti jih prinesejo leta, dodatna izobraževanja itd.

Rešpektan profesor si predvsem, ko si dober pedagog in učiš z namenom, da boš nekoga nekaj naučil, ne pa zato, ker moraš to delati, da dobiš plačo.

Na gimnaziji ne smejo učit.

Dost žalostno.

Ravno nasprotno. Predavam že dolgo, ne le fizikao, zadnja leta učim programerje po vsem svetu. Se pa spomnim, da so enopredmetni pedagogi (fizika) hodili na FMF k nam na par predmetov. No, na te sem hodil tudi sam. In ugotovil, da nimajo pojma o fiziki. Od prvega do zadnjega. Pogledat sem si šel predmetnik in literaturo za ta fax. Obup. Sklepam, da je z matematiko podobno. Če ni, se opravičujem za napačen sklep.

Predmetnik enopredmetne pedagoške matematike.

Povprečno število točk, ki so jih letos dosegli vpisani dijaki(enopredmetna mat.) je bilo 5.1 na maturi iz MAT, verjetno že to nekaj pove.

Sem hodil na gimanzijo, vem kaj smo se učili tam in kaj se punca uči na faksu (je 4 letnik). Tudi ona je obiskovala gimnazijo (Celje Center, kjer je blestela pri matematiki), na maturi (MAT) pa je imela vse možne točke (višji nivo).

Faks je pa druga zgodba. Prekleto veliko dela, da opravi izpite (prvi letnik je celo ponavljala) in ne, ne učijo se tega kar je na gimnaziji. Inštruria precej študentov iz FERI in ELEKTRO (predvidevam, da imajo matematiko na višjni ravni od gimnazije) -> kako jih le lahko inštruira???

@Fizikalko: Sam v matematiki nisem preveč blesteč, sem enkrat za vselej opravil z njo v prvem letniku pri Analizi I, ampak mislim, da se mestoma le motiš. Če bi se za računalničarje še strinjal, da nimajo prav hude matematike v primerjavi s fiziki in matematiki, se pa za elektro faks res ne morem. S stališča fizika seveda lahko govoriš, da je tam matematika "kar nekaj", s stališča npr. biologa ali pa medicinca, ki se je moral enkrat naučit za tisti izpit iz analize I, so pa elektro in rač. faksi kar hud matematični zalogaj.

Kot razumem, je tukaj govora o dekletu, ki študira matematiko na pedagoški fakulteti in inštruira študente iz FERI in ELEKTRO. Na teh dveh faksih imajo očitno matematiko na višji ravni, kot na gimnaziji in WhiteWolf tukaj pravilno zaključuje, da je potem znanje diplomiranega pedagoga, ki je študiral enopredmetno matematiko, zadostno, da uči na gimnaziji.

Je pa res, da so bili na ministrstvu za šolstvo najbrž prisiljeni v to potezo (da lahko tusi iz pedagoške učijo). FMF kadra je namreč daleč premalo. In namesto vzpodbud (npr. štipedij) so se raje odločil za to. Tudi prav.

Točno tako.

Brat od punce je eno leto študiral fiziko in tehniko na pedagoški. Nivo prvega letnika je bil na ravni srednje šole, žal. Pa tudi ni da sem videl kaj dosti resnosti pri študiju, ne pri njemu, ne pri njegovih sošolcih. Pač za izpit se učiš 3-4 dni in ga narediš.

Ta, ki inštruira folk na FRI in FE je bolj izjema kot pravilo, pa še to nisi povedal, katere programe uči. VSŠ ima precej elementarno matematiko in marsikateri nima pojma še srednješolske matematike, taki navadno rabijo inštrukcije. Ni samo to važno, kam hodi nekdo, ki ga inštruiraš, da lahko sklepaš na kakšnem nivoju ga inštruira.

Poznam par ljudi, ki so hodili najprej na FMF, potem pa so se prepisali na pedagoško, vsi po vrsti so povedali da je veliko lažje na PF (kar je tudi logično). Poznam nekaj takih, ki so ostali na FMF in ti po celi črti povozijo tiste, ki so hodili na PF (tako po znanju, kot po metodah razlage).

Punca je končala filo faks - angleščina. Ima sodelavke, ki so naredile angleščino na pedagoški fakulteti v MB. Pravi, da njihovo znanje ne seže dalj, kot tisto, ki je napisano v učbenikih, ki jih uporabljajo pri pouku.

Kot je povedal fizikalko, profesor mora vedeti veliko več kot učenec. Dobro je tudi, da zna odgovoriti na vsako vprašanje, ki mu ga postavi učenec in ponuditi učencu razumljivo razlago. Slednje lahko narediš le v kolikor posreduješ veliko veliko znanja in razumevanja predmeta, ki ga učiš.

Jaz se pa ne strinjam s fizikalkom. Zakaj bi rabil znati veliko več kot je tvoj obseg predavanja? Sploh na srednji in osnovni soli, kjer je velik del učenja sama motivacija.
Zdaj ne vem kaj učijo na pedagoškem faksu, vem pa da je bilo na faksu cca 50% profesorjev zanič. Znali so ogromno, ampak tega znanja niso znali posredovati. Za razliko od osnovne in srednje šole, kjer je večina dobro posredovala znanje.

No no, če res veliko znaš je pomoje težko predavat, ker se ti nekaj že zdi tako samoumevno in težko razložiš to nekomu, ki nima pojma. Mogoče se pa tudi motim.

Ja kaj naj potem v gimanaziji ucijo doktorji al kaj? Kdo pa potem na faksu?

Ja, _marko, saj to je pa drugi del problema našega šolstva. Je (vsaj so faksa) krepko prelahko. Vsako leto dajo kaj ven. Bogi otroci, tako so obremenjeni, bla bla. Obup.

Gimnazijc: Do mature imaš še več kot preveč časa, da nekajkrat spremeniš mnenje Sicer pa rešpekt do profesorja prinesejo njegova dejanja; strogost pri uri, dobro razlaganje, včasih tudi kakšen pogled skozi prste. Odvisno pač od tega, kaj je zate rešpekt.

No, število "matematičnih" predmetov ne pove veliko. Fiziki, npr, imamo (smo imel) res pravih matematičnih zelo malo. Analiza 1 in 2. Pa numerične metode. Torej 3. Potemtakem imamo zlo na izi, ne?

Dejte no, druga najtežja matematika je na družboslovni informatiki na FDV.

Računalničarji imamo v predmetniku 7 matematičnih predmetov, štromarji pa imajo 4 matematične predmete.

Vidiš, ko govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš. Res je UNI FE ima 4 matematike (1-4). Ampak to ne pomeni, da so tole edini matematični predmeti. Veliko veliko matematike je še (smer elektronika):
Osnove elektrotehnike I,II, Numerične metode, Elektromagnetika, Elektromagnetno valovanje, Mikrovalovi .... V bistvu je zelo malo predmetov, kjer nebi bilo treba reševati specifičnih diferencijalnih in integralskih enačb. Na FE so matematike samo osnova za potem študij naprej, nekateri predmeti potem uporabljajo poglobljene metode, ki se jih spozna v prvih dveh letnikih.

Tako da ne govoriti o 4 matematičnih predmetih. Kvečjem so 4 predmeti, kjer ni zahtevana le elementarna matematika (1+1=2).(no malo več jih je).

Verjami, na FE ni nič manj matematike kot na FRI. Se pa razlikujeta, na FRI je malo več analize in verjetnosti, kar je tudi logično, na FE je več matematike prostorov, vektorjev in podobnega.

EDIT:
ker ti štirje matematični predmeti vsebujejo vso ali skoraj vso znanje matematike

Še ena buča. štirje matematični predmeti ti dajo le osnove v matematiki, ki se potem uporablja, ne pa vsega znanja. In ne se bat, ni pregled cele matematike, ampak samo tisto, kar se potem rabi v višjih letnikih. Veliko stvari je tudi zelo na grobo obdelanih.