varčna hiša

Lep pozdrav,

sicer vem da je blo o tej temi že nekaj napisano, vendar sem vseeno odpru temo, saj lahko varčuješ na večih področjih, kar je blo dosti že v drugih temah zapisano. Sicer pa sem razvijal naslednjo idejo.


Letos bomo na hišo namontirali kolektorje. Ker je hiša v Ljubljani in se uporablja predvsem za oddajo študentom je v najboljših mesecih (poletje) za zbiranje sončne energije, prazno, kar pomeni da gre vsa toplota ki jo bodo kolektorji zbrali v nič... Razmišljal sem na kakšen ne preveč drag način bi lahko to energijo shranil, da bi jo lahko pozimi uporabil za ogrevanje hiše. Idej je kar nekaj od tega da bi si lahko napeljal par cevi čez vrt, ki bi poleti ogrevalo zemljo, pa do raznih ogromnih rezervarjev.

Ideja ki me pa privlači pa je naslednja.

Obstaja tako imenovana Glauberjeva sol(Na2SO4 •10H2O ), ki se stali že pri dosti nižjih temperaturah (okoli 85C) kot navadna sol (800C). To sol se uporablja pri predelavi stekel in pri parvanju tkanin(kar je pomembno zaradi dobave ). Če bi napeljal skozi tak sistem cev iz kolektorjev, bi jo ti segreli na 85 stopinj, od tam naprej pa bi se temperatura ohranjala na isti ravni, ker bi se preostalo energijo porabilo za talitev soli. ko bi se raztalila vsa sol bi se vsa zadeva segrela še nadalje do največje možne T ki jo lahko dajo kolektorji (recimo 95) Seveda bi morala biti posoda z soljo primerno izolirana, da ne ogrevaš še okolico, problemi pa so tudi s korozijo, ker je sol jedka, kar pomeni da ni vsaka posoda primerna. In ko pride zima se situacija obrne, ko ogrevaš radiatorje se sol spreminja nazaj v kristale in oddaja energijo 85C, kar je kar pravšnja temperatura za radiatorje. Dokler se ne spremeni vsa sol nazaj v kristalčke bo temperatura na 85C, potem pa pade do T okolice, kjer je tudi točka ko moraš začeti počasi ogrevati z pečko :D


In sedaj vprašanja. (če je kakšen fizik, kemik, tudi ostali konstruktivni komentarji dobrodošli)

Kakšna posoda bi bila primerna poleg stekla. Plastična??

Koliko soli bi rabili da bi si lahko grel naprimer čez celo zimo? (špekuliram na 300-700kg), poleg tega je to pomembno tudi zato da ti ne zaseda preveč prostora,oz, da ne bi slučajno zadostovalo za vse skupaj tudi 5 kg.

Kje bi se to dalo dobiti da bi bila naložba dosti ugodna in v zadostni količini..? (1 kg mi pač ne koristi)

Kako je z izrabo soli (da ni to mogoče samo enkratni postopek pol pa bi mogel zmenjati celotno sol)

Ali je treba tak sistem še karkoli vzdrževati...npr vsake par mesecev dolij 1l vode)

Mogoče to kdo že uporablja???


Naj bo dosti. V glavnem namen je dobiti boljši izkoristek.Sicer ne vem pri drugih, samo se mi zdi da večina ponavadi kolektorje uporablja zgolj za ogrevanje sanitetne vode ( Ali pa se motim in se kdo tudi ogreva z kolektorji... javite)


PS: če bi cevi speljal pod domačim vrtom, bi lahko prideloval pozimi paradajz... medtem ko bi drugi imeli kak meter snega na vrtu :D


LP Marko

Kako bos pa poskrbel za izmenjavo soli? Se pravi, na kak nacin bodo kristali se nestaljene soli prisli do kolektorjev, kjer se bodo stalili? In kako bos preprecil, da ti sol, ki se spet kristalizira ne zamasi cevi?

Kdo ti bo pa sol grel ponoci? ;)

Evo, tole zadevo so uporabli na MITu kot idejo, sicer je vse sam omenjeno... tako da so to bolj kot ne temeljne raziskave, link http://web.mit.edu/newsoffice/2006/tech...

Taka sol stane okol 4 jurje na 10 kg, (to za potrebe barvanja), vendar je to v Ameriki. Po mojem bib lo v večjih količinah še cenej
http://www.dharmatrading.com/html/eng/1...

Ja toplotni jarek je pa tista varianta da speljes cev kar preko vrta pa ti ogreva vrt, in pol nazaj.... kapaciteta je tam lahko tudi kar velika,prednost te soli je v tem da drzi potem do konca kristalizacije isto temperaturo. Tako kot je temperatura vode ki vsebuje led enaka 0 stopinj dokler se celoten led ne raztali...

Jaz vidim prihodnost v finejših rešitvah.
Sončne celice so O.K. sam je njih namestitev za gretje vode sumljiva stvar. Zelo nekoristna. Poleti je itak vroče...
Še pretvoriš sončno energijo v kemično (princip akumulatorja), potem praktično nimaš večjih dolgoročnih izgub( recimo 6 mesecev) oz. lahko energijo uporabiš precej bolj nadzorovano in s konstantno porabo.

Pozimi ponucaš pridobljeno energijo za to, da iz kakšnega drugega medija črpaš toploto. Npr. iz talne vode oz. iz zemlje.

Zakaj je stvar OK?

Ker ne rabiš eksternih virov energije oz. s takšnim pristopom razbremeniš elektrogospodarstvo. Edina energija, ki se nuca, je sončna in zemeljska (pogojene z večjo globino).

Tole s soljo se mi zdi preveliko kompliciranje in je v bistvu brez haska. Pri 85°C so večinoma že vsi današnji kolektorji polnjeni z vodo ali antifrizom na maksimumu. Upoštevati moraš, da bo temperatura tekočine v kolektorju višja, kot v izmenjevalcu, zaradi toplotnih izgub v ceveh in izmenjevalcu.

To pomeni, da bo na najbolj vročem mestu tega sistema, temperatura medija nekje 95°C, kar bo že povzročilo vretje (ob nizkem zračnem tlaku) ali vsaj polno mehurčkov (kolektorji običajno niso pod tlakom) in zato nikakršno delovanje kolektorja in v skrajnem primeru celo njegove poškodbe.

Po drugi strani tako visoka temperatura, pomeni tudi velike toplotne izgube, po moje ni računice, kot tudi ne s sončnimi celicami. O negospodarnosti sončnih celic v urbanem okolju sem nekaj malega napisal ob koncu te teme.

IMO je še najboljši tak način, da kolektorje montiraš relativno strmo, da je izkoristek najboljši pozimi, ko je sonce najnižje na obzorju. Pri nas tako 3. kolektorji v sončnih zimskih dneh ogrejejo 300l bojler do 60°- 65C (ko je vreme zanič, seveda od kolektorjev ni učinka). Strmo postavljeni kolektorji imajo še to prednost, da sneg hitro zdrsne z njih.

Poleti pa, če ni porabe in nočeš 80°C vroče vode v bojlerju in imaš centralno kurjavo (CK) , pač poskrbiš, da so radiatorji zaprti in voda iz bojlerja s pomočjo črpalke ogreva peč CK.

hamax: ne razumem zakaj bi imel toplotno črpalko in kolektorje?

Ogrevanje vode s kolektorji je cenejši način, država ti subvencionira 30k SIT po kvadratnem metru kolektorja. Investicija rečmo za 3 člansko družino nekje od 600K SIT do 1mio SIT. Država subvencionira vse tri načine

način z toplotno črpalko, kjer imaš 3 sisteme
Toplotna črpalka v kleti, kjer ti pač hladi kletni prostor z ogrevanjem vode, ponavadi zna biti v kleti zaradi tega kar krepko proti ničli.
Toplotna črplaka na način, kjer ti naredijo izvrtino nekje od 15-20m naprej, in se preko tega ogrevaš.
Toplotna črplaka, kjer ti odgrnejo velik kos zemlje, ter se položijo cevi, ter se zadeva zasuje nazaj.
Invseticija precej dražja najmanj 2 do 3x dražja od kolektorjev. Že sama izdelava izvrtine je zelo draga, če nimaš zemlje okoli hiše ti odpade spet en način, če imaš v kletnih prostorih tudi še eno kuhinjo, sobo, si ne moreš privoščit da boš imel 5 stopinj.

Tretji način pa je ogrevanje z biomaso. Najboljši način če imaš kakšen žagarski obrat oz. imaš veliko gozda v posestvi.

Nevem zakaj bi mešu zadevo s kolektorji in toplotno črpalko. Če imaš denar greš na sistem s toplotno črpalko, če ga nimaš in iščeš najcenejši način so to nekje kolektorji. Potem imaš tudi t.i. vakuumske kolektorje, kjer sem po temeljitem spraševanju dobu čudne odgovore, ampak končni vtis je da so vakuumskih ne splača, naj bi bili za malenkost boljši pri difuzni svetlobi, "baje" nekje 3% boljši in ne 30% kot navajajo nekateri.
V glavnem ko je bil sejem energetika, je vsak drugače razlagal, vsak svoje kljuse hvalil... zelo teško je bilo razbrati informacije ki bi bile čimbolj točne in verodostojne, kaj se najbolj splača ter izvedbe.

Pri toplotni crpalki z zemeljskim kolektorjem je problem to, da potrebujes kakih 300^m, da ogrevas tam nekje 150^m bivalne povrsine.

300^m prekopat ni tak problem, problem je potem, ker ne mores na dvoriscu posaditi drevesa, ker ti razturi zemeljski kolektor, ko se vkorenini :)

nasty,

Problem je v tem, da je koreninski sistem dreves kr razvejan. ;) Lahko ti sosedovo drevo nardi stalo. Hec je v tem, da moras imeti dovolj veliko ozemlja, ce bi rad imel zemeljski kolektor.

Poleti se zemlje ogrevati ne splača. Ti toplota pobegne left, right, down, up, up and away.
Tisto površino, ki jo lahko izkoristiš za izkoriščanje solarne energije je še najbolj smotrno uporabiti za pridobivanje el. energije.
Problem je v tem, da bo elektrike v prihodnosti primanjkovalo ravno pozimi. Zaradi ogrevanja. Premog je out. Les se prepočasi obnavlja, kurilno olje pa je dragocena stvar.
Catch pri raznih toplotnih črpalkah je v tem, da iz zemlje/vode/zraka izčrpaš 4x več energije kot pa vložiš elektrike. Ti "mediji" se čez leto nafilajo sami od sebe. Torej rabiš samo električno energijo. Kako poleti pridobljeno energijo shranjevati je že druga stvar - IMHO stvar raznih (še morebiti neobstoječih) študij.

energijo boš najčažje shranu tako, da boš postavil enepar najcenejših sončnih kolektorjev - neko rastlino, ki v enem letu sproducira največ celuloze na hektar si omisli in boš shranu večino sončne energije z dotičnega hektarja, potem jo boš pa pozimi lahko porabil

Še povezave za ogrevanje sonce-zemlja-črpalka.
Link 1
Link 2