električni radiator

Pozdravljeni,
Najprej vsem želim srečno novo leto 2006

Nameravam kupiti dodatni vir toplote za študentsko stanovanje :električni radiator, recimo 2000 W.
Delal sem neke izračune porabe električne energije:
P=2000 W
Radiator bi bil prižgan 3 ure zvečer. (dražja tarifa 1 kWh cca. 17 SIT)
2000 W * 3 h = 6 kWh
strošek enega dneva = 6 kWh * 17 SIT = 102 SIT/dan
prišel sem do zaključka:
cel mesec =102*30=3060 SIT/mesec

Zdaj vas pa prosim da mi poveste če je ta izračun pravilen
LP
janez

17 sit?
A ni VT cca 22sit?

Ja.... dokler se soba ne ogreje, seveda deluje radiator na polno,takrat res pokuri 2KW, kasneje pa samo dogreva sobo in takrat se vklaplja in izklaplja, tako da bo morebiti račun nekaj manjši....

In koliko kvadratov ste ogrevali s 2500 litri olja? Poleg tega lahko s pravilno nastavljeno pečjo pokuriš precej manj olja...

Načeloma ni problema - lahko še nabaviš boljše električne radiatorje, ki varčujejo z elektriko ti se splačajo...

Vendar pa, če je hiša vaša jest tega ne bi počel.

Elektrika cedalje bolj prihaja v ospredje (spet). Z dobro izolirano hiso in smotrno porabo lahko kaj hitro prides skozi ceneje kot z oljem.

Tudi tukaj je vec moznosti, ker ti elektrika lahko ogreva centralno vodo ali pa po en radiator na prostor.
Morda bi bila elektrika smiselna za ogrevanje vode na nizko temperaturnem ogrevanju. Torej, talno/stensko gretje.

in nato še ti doma elektriko pretvarjaš v toploto (izgube)

In kakšne izgube se pojavijo? V obliki svetlobe? Pomoje, da v obliki toplote ...

To drži, da se izkoristki množijo npr., če je izkoristek ene pretvorbe 90% ( η = 0.9). Po dveh takih pretvorbah je izkoristek 81% (0.9 x 0.9 = 0.81), po treh pa le še 72.9%.

Ampak take stvari nas v bistvu ne zanimajo. Pomembna je cena. Na Radio SLO1 je bil jeseni oddaja Svetovalni servis, kjer je bilo govora o smotrni rabi energije (žal oddaje ne najdem, videti je, da jih brišejo).

V tej oddaji je bilo povedano, da je najdražji energent elektrika, malenkost cenejša olje in tekoči naftni plin iz jeklenk, še nekaj cenejši plin iz plinovoda in potem razni lesni energenti (sekanci, briketi, polena itd). Vendar to ni vse, drug zelo pomemben podatek je tudi cena investicije v tako ogrevanje, na kar mnogi pozabijo. Tu npr.,. imajo viri, ki izkoriščajo geotermalno energijo astronomske cene, vendar je energent zastonj in je tako ogrevanje med najdražjimi, sploh za majhne enote.

Pri nas je ogrevanje na elektriko precej drago in je najbolj primerno za ogrevanje posameznih prostorov v prehodnem obdobju. Takrat je električno ogrevanje zaradi svoje narave lahko celo najcenejši vir, pod pogojem, da se izbere pravi grelec.

Ogrevanje na elektriko se splača samo s toplotnimi črpalkami (klima), pa še vedno je treba vsaj malo dogrevat na nafto (jest bi pokuril na zimo prek tisoč litrov, tako pa pod 400, ker furam klimo nonštop čez zimo, kar pomeni da skupno prišparam v kešu 1/3 ...

Ne glih verjet vsega kar piše tam ...

Jedrske elektrarne pridobivajo elektriko iz toplote... ;)

Elektrika ni tako zelo draga. Poznam nekaj ljudi, ki se jim elektrika bolj izplaca kot kaj drugega.

Ker pravkar zacenjam z zidanjem, sem kar nekaj stvari prestudiral. Najbolj bi se izplacala toplotna crpalka (letni strosek ogrevanja), ce bi imel kako reko v blizini, pa je ni. Zemeljski kolektor bi za cca 180 kvadratnih metrov ogrevalne povrsine moral imeti cca 300 kvadratov cevi. Kar je precej in ce nimas dovolj velike parcele si obsojen na to, da ne sadis dreves na parceli. Ze sosed, ki blizu meje kako smreko zasadi, ti lahko unici kolektor. Geotermalna sonda je pa kar draga zadeva. TC na zrak/zrak pa pri zimah kakrsnja je bila letos utegne crkniti, ker je zunaj prevec mrzlo, pri mejhnih temperaturah pa je treba dogrevati z elektriko. Je pa precej poceni varianta za prehodne mesece.

Dobra resitev so peci na biomaso (lesene pelete ali sekance), z ustreznim transportom ni potrebno nalagati peci in kompresorji pepela omogocajo, da pec spraznis enkrat na kurilno sezono, kar je za take lenobe kot sem jaz idealno. Slaba stran teh peci je to, da moras imeti precej veliko skladisce za kurjavo.

Plin je dobra resitev, ce imas v blizini plinovod. Kurilno olje je stara in preizkusena zadeva, ki pa je relativno draga, je pa res, da je verjetno najcenejsa zacetna investicija. Naftni plin je se drazji od olja...

Precej je odvisno tudi od nacina gretja, nizkotemperaturni sistemi, talnega in stenskega gretja so relativno dragi za implementacijo in znajo biti nadlezni (znanec ima zgornje kuhinjske elemente na tleh, ker jih ni uspel tako zloziti skupaj, da ne bi naletel na cev stenskega gretja), poleg tega moras tudi paziti pri izbiri pohistva, prevec masivno pohistvo ni ravno najboljse. :) Vse bolj se uveljavljajo tudi stropni sevalniki toplote, ki segrevajo okolico s sevanjem in se ne ukvarjajo tako zelo z direktnim segrevanjem zraka (v bistvu se sploh ne), kot to pocno radiatorji.

No, bolj za hec, kot za res, pa se najbolj bizarna oblika ogrevanja kar sem jih preuceval. Pec na koruzo oziroma zitarice. Resno, energijska vrednost koruze ni tako zelo majhna (nekje sem zasledil podatek da za 1kg plina potrebujes 2.5kg koruze), pri danasnji ceni koruze okrog 20 SIT za kilogram je to smesno smesno poceni. Pa, ce nastopi kriza lahko kurjavo narabutas na sosedovi njivi. ;) Je pa res, da mora koruzno zrnje vsebovati najvec 15% vlage, drugace je izkoristek slabsi. :)

Ugh... sem se razpisal... ;)

mater te že to ogreje

ja ogrevanje je kr čudna reč - morm pogledat pr punci mal, poznajo 100 in 1 način ogrevanja, no ne glih tolk
- v eni enoti majo ogrevanje na elektriko - marmorne plošče, ne vem kako dela, morm pa vprašat kakšn je strošek
- potem voda se drugje greje na toplotno črpalko preko zraka, deluje tudi do -3 stopinje, čeprav je deklarirana samo nad plus 5, je pa res da šele nad 5 dobiš neko toplo vodo vn
- ena enota se ogreva na drva -pridno cepim in zlagam, pol pa celo zimo nosim in kurim - fitnesa ne poznam
- ostael enote se ogrevajo na olje, kar pa ne nudi dovolj toplote, je pa drago ko žafran

Jaz in se dva cimra zivimo v trosobnem stanovanju (80m2). Ker v bloku ni centralne, sva dva kupila vsak po en radiator. Zmenl smo se, da ne bomo kurli iz polne, ampak na 1000kw, da ne bo prevec elektrike. Placujemo po stevcu. Za prejsniji mesec smo placal 22k elektrike, kar se vedno znese manj, ko pa nekateri, ki so placali plin + elektriko. Je pa res, da tretji cimer, ki si radioator od casa do casa sposodi, ma v sobi kr hladn. Ko je blo najbol hladn je spal u bundi :). Tak, da koker smo mi kurl, je blo cenej, ampak tut obcutno bol mrzlo :).

@Velikikit moj fotr je letos (*05) naredu bajto in malo po nesreči malo zanalašč je naredil greznico ki jo pa nikoli niso uporabil ker je kanalizacija prej prišla na okoli.... Tam notri imaš lahko kar dosti vode, seveda je stvar izolirana, na strehi imaš par kolektorjev in v kleti še en malce večji bojler. Poleti ti par kubikov vode v greznici segreje vodna črpalka oz sončni kolektor, in ker je reč izolirana par kubikov ne zgubi toliko hitro toplote, poleg tega vsak sončni dan ki je se zadeva sproti dogreva, v zemlji oz pod njo je stalna temperatura ene 10 stopinj nad plusom. Tko da se sigurno prebiješ z to vodo čez zimo in potem zadevo itak spet ogrevaš. Mogoče je dost velika začetna investicija ki pa se ti pomoje splača že v 2 letih saj drugega kot elektrike za pumpo ne rabiš. Hiša ima vsaj 400 kvadratov notranjih prostorov. Aja pa še to, to ni narejeno neki na pol to so vse lepo izračunal in ugotoivl da se to da

hja no tody. Me zanima kako se to obnese v praksi. Sem kar malo skeptičen. Da segreješ toliko količine vode je potrebno kar veliko energije. Potem jo je pa še treba vzdrževati. In če že imaš sončne kolektorje ali pa toplotno črpalko, ne vidim razloga, da bi imel nekje shranjeno veliko količino vode, ki je čista izguba ampak daš samo bojler. Da bi pa poleti segrel vodo in bi ta ostala vroča do zime pa kar pozabi. Da bi konstantno od poletja do zime dogreval velikanske količine vode? Hmm malo neracionalno ane?

Meni je zelo všeč rešitev, ki sem jo kako leto nazaj videl v reviji Življenje In Tehnika. Namesto sončnih kolektorjev na strehi, imaš streho pokrito z posebnimo kritino, v katero je vgrajen prostor za vodo. Tako da je voda speljana po strehi in se ta direktno greje.
Sicer ne vem, če je ta rešitev bolj racionalna kakor kolektorji, ampak ideja je zanimiva.

Joj, sem pa zašel offtopic, tako da se opravičujem.

LP

No, bolj za hec, kot za res, pa se najbolj bizarna oblika ogrevanja kar sem jih preuceval. Pec na koruzo oziroma zitarice. Resno, energijska vrednost koruze ni tako zelo majhna (nekje sem zasledil podatek da za 1kg plina potrebujes 2.5kg koruze), pri danasnji ceni koruze okrog 20 SIT za kilogram je to smesno smesno poceni. Pa, ce nastopi kriza lahko kurjavo narabutas na sosedovi njivi. ;) Je pa res, da mora koruzno zrnje vsebovati najvec 15% vlage, drugace je izkoristek slabsi. :)

To se morda zdi bizarno, ampak dejansko zadeva NI tako zgresena. V preteklosti je bila to vcasih praksa v casu raznih inflacij in gospodarskih kriz, ko se ni tako zelo splacalo prodajati pridelkov. IMO se splaca poskusiti.

Obujam temo. Pred začetkom kurilne sezone, dokler še ni hudo mrzlo, kurimo krušno peč, ki lepo segreje večino hiše. Moja soba je v skrajnem kotu hiše z dvema zunanjima stenama in pri meni ni efekta. Razmišljal sem, da bi kupil električni radiator, ki bi vzdrževal temperaturo. Ogreval bom prostor velik 12m^2, želim nastavit kakšno temperaturo naj vzdržuje, izkoristek največji, poraba najmanjša, cena ne previsoka :). Ima kdo gretje rešeno na ta način? Kje kupit tak radiator? Pozna kdo elektricno-ogrevanje.si?

Nabavi raje izolacijo :)

Drugače pa nekaj poceni in to je to.

Vsi električni grelci energijo praktično s 100% izkoristkom spremenijo v toploto in tako ni govora kateri je bolj potraten. Pri vseh dobiš ven toliko, kot si dal noter.

Pri konvekcijskih se učinek čuti takoj, ampak je tudi mraz takoj, ko ga ugasne, TA peči in oljni pa imajo nekaj toplotne kapacitete in učinek vklopa oz. izklopa ni trenuten.

Grejejo pa prostor pri isti moči vsi enako. Razlika je v izgledu in koliko bučno reklamo ima kateri.

Vzel sem nek poceni oljni radiator, 1000W. Vredu je služil svojemu namenu, zdaj že čaka na hladen pomladanski dan :).

Glede kaloriferja lahko samo potrdim, kar je Pyr0beast povedal. Ko ga vključiš je hitro (pre)vroče, ko ga ugasneš je spet hladno. Pa še ropota.

Cena 1 kWh električne energije je za enotarifno merjenje 0,115EUR, cena kurilnega olja je 0,061EUR in zemeljskega plina 0,050EUR. Če predpostavimo za električno energijo 100% in za ostale energente le 85% potem je elektrika za 22% dražja od olja in 27% dražja od zemeljskega plina. Biomasa in daljinsko ogrevanje pa sta še cenejša.
Razlika je le v nabavni ceni posamezne kurilne naprave in možnostjo uporabe posameznega energenta. Velja pravilo: nižja kot je nabavna vrednost kurilne naprave več bomo plačali skozi dobo uporabe!
1 kg vode potrebuje 1 kcal, da se segreje za 1°C. Pa je vseeno s čim jo segrevamo. Isto velja za stanovanje.