Zakaj naj bi bila reinkernacija tolažba?

hja...jaz se delno strinjam z tabo. Res je da je težko verjeti katerokoli vero ali upanje v nečem kar ni dokazano(preverjeno)...ampak sem optimist,če nekomu to pomaga da veruje v reinkarnacijo,da se pripravi na naslednje bolšo jutro naj verjame...bližje smo resnici če verjamemo v nekaj kot kritizirati ostale stvari...

@Fizikalko: točno moje misli si povzel. Dodal bi le še to, da bi osebno še najraje videl, da po smrti ne bi bilo ničesar (ali pa nebesa). Ker če je reinkarnacija, je slaba tolažba ne samo zaradi amnezije prejšnjega življenja, ampak predvsem zato, ker se vsem ljudem ne godi tako dobro kot nam (če predpostavimo, da se reinkarniraš spet v človeka; če se v rastlino (?) ali žival, je še nekajkrat slabše).

Skratka, to je podobno kot jok verujočih v posmrtno življenje na pogrebih - zakaj se ne veselijo? Ker dokazujejo svojo ne-vero, ki je zgolj upanje...

Um... tudi, če vrjameš v posmrtno življenje, si lahko žalosten, da je tvoj bližnji "odšel drugam".
Se pa lahko tolažiš, da je odšel "to a better place".

Predstavlji si, da te nenadoma pusti ženska. Veš, da bo kmalu z drugim (s katerim bo uživala in bo vesela), pa nisi zaradi tega nič kaj zelo vesel. :))

Zame je itak definicija vere - "zaupanje v nekaj neglede na logiko".
Preveč pričakuješ od vernikov. To, o čemer ti govoriš so verski blazneži. Ljudje za katere je vera vse.
Ostali vere ne uporabljajo kot edino stvar v življenju ampak le kot blažilec (včasih) krute realnosti.

Bluzim. Morda zato, ker o tem premalo vem - sem "ateist" - oziroma verujem v logiko (in obožujem paradokse).

Fizikalko: Ubistvu sama reinkarnacija ne pomeni veselja, saj to ni nic drugega kot rojevanje in umiranje. Kam reinkarnacija vodi in vedno vodi samo v eno smer, pa je ze boljsi razlog za veselje. Reinkarnacija lepo upodablja preprosto zivljensko vodilo, da je vse, kar se zgodi, dobro. To pa je tisto, zaradi cesar so ljudje lahko veseli.
Jokanje na pogrebu je pa cist zemeljska stvar in mislim, da je to zelo prav. Verjeti v reinkarnacijo se ne pomeni, da si osvobojen vseh custev. Zivimo na zemlji in smo ljudje, torej je prav, da imamo custva in ego. Glava v oblakih, noge na tleh

whatever: Ce ze gledamo iz vidika reinkarnacije, potem moramo razumeti, da tukaj slabo ne obstaja. Vsem se godi samo tisto, kar potrebujemo. Tako doloca zakon karme. Zato da pozabimo prejsnja zivljenja pa skrbi nas ego. Ce se ga nucis kontrolirat imas prost vpogled v vsa prejsnja zivljenja.

Vajenc: V obzir je treba vzeti tudi karmo, ki jo podedujes.

Men se zdi reinkarancija glih tko kt ostale verske bedarije. Pač to so si zmislili al zarad tega, da ljudi ni strah smrti, ker pač ni vsega konc, ampak se pač 'znova rodiš'... da se kao ne spomniš nič, je sam beden izgorov, kot pač velik drugih verskih izgovorov nepovezanih z logiko.
Al pa mogoče zarad tega, da si kao kakšne 'barabe' niso privoščile totalnih massacre-ov, ker kao se ne bo več reinkarniru...

Torej za moje pojme, kot vera... za samokontrolo in samonadzor in seveda za nadzor in kontrolo nad tistimi, ki verujejo, torej blagostanje cerkve.

Jest ne verjamem v ta mambo-jambo, ampak spoštujem pa ljudi, ki se lahko pomirijo s tem. Me pa včasih kr mal zmrazi, ko pomislim na smrt... če bi bil veren oz. verjel v reinkarnacijo, me najbrž ne bi.

Bistvo zakaj je reinkarnacija tako zasidrana v vzhodnih ljudstvih, je verjetno to, da se ljudje lažje sprijaznijo s svojim družbenim položajem (kasto) in obenem sprejmejo trpljenje kot nekaj kar pelje v odrešitev (plemičem to sigurno godi). V to verjemejo tako močno, da se sveti ljudje( npr. nagebabe), postijo, držijo roko visoko v zrak po več let..., samo zato, da prekinejo verigo reinkarnacije in imajo končno mir- nirvano.

Jaz v tem zivljenju ne verjamem v reinkarnacijo.

Če delaš dobro, ti lahko verovanje v posmrtno ponovno življenje (boljše) tolaži ob skrbi za smrt. Če pa delaš slabo, te je lahko "upravičeno" strah, da se ponovno rodiš kot miš.

Jah, ne vem :) Se ne spomnim :)

Vajenc, ravno to je nonsens, Če se ne spomnim, kaj je bilo prej, je popolnoma vseeno, kaj naj bi bil v naslednjem življenju. Štekaš? Ker itak ne bom JAZ ta miš. Če ni spominov, me ni.

Točka 1) itak odpade. A se mar ti spomniš prejšnjega življenja?

Točka 2) - A ni reset spominov reset "duše"?

Fizikalko,

tisti, ki verjamejo v reinkarnacijo trdijo, da se spomniš prejšnjih življenj. Čeprav to mogoče niso zavestni, živi spomini ti vseeno nekaj ostane.

Saj nisem rekel, da je spomin=duša. Rekel sem, da je reset spominov = reset duše.

Kolikr je meni znano ideja o reinkarnaciji izvira iz hinduizma. Ta je kastno urejen(kšatrije, vajšiji,...), pripadniki najnižjih kast so skorajda sužnji(lahko opravljajo samo najbolj zanikrna dela, ne smejo se dotikat višjih pripadnikov itd.). Mobilnosti med kastami ni, so popolnoma zaprt tip družbene ureditve. Mobilnost oz. prehod v drugo kasto pa se zgodi ob reinkarnaciji(in to obvezno), saj verjamejo da si s tem poplačan za vso trpljenje oz. kaznovan za uživanje v prejšnjem življenju.

Torej gre reinkarnacijo razumeti kot upanje za boljši jutri za revnejše

PS: Uradno je bila kastna razdelitev odpravljena v času Gandhija, ampak na podeželju v Indiji še je baje močno prisotna.

reset duse ne obstaja, gre samo za reset uma. Imas duso (lahko bi rekel življenjska energija, ali energija, ki poganja telo) ter telo (grobo in subtilno). Ko se dusa seli v novo telo, le to nima vpisanega nobenega spomina.

Carnivore: Kaste, o katerih govoriš, so omejene le na zemeljsko življenje. Duša reveža se ne rodi nujn v telesu reveža, prav tako življenje v višjem sloju ne garantira ponovno rojstvo v njem.
Kvaliteta zemeljskega življenja je odvisna od tvojih dejanj v prejšnjem življenju (karma). Dober revež se bo prerodil v lagodno življenje, slab bogataš pa v težaško.

Točno, stick to the topic! Brez nepotrebnih dolgovezenj o reinkernaciji kot taki...

To smo pa ja že razčistili - je popolnoma vseeno, ker se kot polž tega ne boš spomnil, da si bil človek oz. se sploh ničesar ne boš zavedal. Polžu je pač normalno, da je polž...

@Fizikalko

kako lahko trdiš da je polžu normalno da je polž??? NE MOREŠ!!!

ker že vnaprej pričakujem vpr. če je meni normalno da sem človek bom kar odgovoril:

DA. Samo ne morem pa govoriti v imenu drugih ljudi. Fizikalko ti pa kar namest polža odgovarjaš.

Reinkernacija: Ne.

Samo uvod sem prebral za kaj bi se naj šlo in v oči mi je padlo eno vprašanje. Zakaj jokati? In na to bom skušal odgovoriti.

Joče se zato in žaluje, ker je umrla oseba katera je bila prisotna in pomebna v tvojem življenju. V nekem trenutku zdaj pa je ni več. Zate v takšni obliki kot je bila ne obstaja več in nikoli kot taka več nebo obstajala. Ostal si sam brez pomebnega prijatelja, starša ali sorodnika in tisti pomeben stik in povezanost z njim je pretrgana. Jočeš zato ker veš da je to slovo od tega kaj vaju je povezovalo čeprav veš da si tud sam postal del tega kaj si z njim delil. In zato se tega ne moreš veseliti (izgube) če si do te osebe gojil čustva in povezanost. Zato se joče in zato ni pomebno v kaj veruješ in kaj pride po smrti. Ti v trenutku žalovanja ne misliš na to kaj bo in kaj je dobro in kaj ne in kaj pride potem po smrti ampak z žalovanjem zapolniš praznino ki je nastala v tvojem življenju in izkažeš pomebnost in vpliv te osebe na tvojo življenje. Z jokom blažiš izgubo. Toliko bolj intenzivna so čustva koliko bolj je imela ta oseba vpliv nate in toliko bolj si bil odvisen od nje in toliko bolj sta se vajini življenji prepletali. In to je nenadomestljivo v tej obliki. In zato jočeš. Jočeš zaradi ločnice med koncem in začetkom. Smrt je ta ločnica.

Jočeš zaradi izgube in praznine tudi morda nemoči in včasih tudi nerazumevanja in nesprejemanja vprašanja "ZAKAJ" na katerega iščeš odgovor in hočeš to kaj si imel nazaj.

To nima nič z verovanjem in posmrtnim življenjem ali nebesi. Jok je disciplina zase in je od tega vprašanja posmrtnega življenja če obstaja ali ne pomoje ločena.

Vseeno. Morda a) zaradi estetike...

Mnja ... nekej ne verjemem Fizikalku, da bi izbral ustrelitev ob zori samo zaradi estetskih razlogov.

Mislim, da bi ga še vedno skrbelo umreti v krempljih levov, četudi bi ne imel več spominov za nazaj, ker bi jih pač ta (SF) forgetting pill, izbrisala.

Kar se tega preklapljanja zavesti na atosekundo tiče, je pa to le lestev na poti k razumevanju, ki pa jo moraš odvreči, ko jo preplezaš.

Lahko si je predstavljati tako, da pulziraš sem in tja vsako liho/sodo nanosekundo. Na nobeni inkarnaciji se ne zavedaš, da je druga samo koinkarnacija, vendar je razmeroma lahko predstavljivo tako.

V naslednjem koraku si pa že lahko predstavljaš, da se tiste nanosekunde lahko tudi "overlapajo", pa še vedno vse štima in funkcionira.

Zdaj lestev preklapljanja lahko mirno odvržemo.