Onkologija in Kebrov manifest

A mi lahko prosm nekdo razloži kako imajo nekateri tko slab spomin in so tko na hitr zmožni obračat jadra z vetrom.

Na eni strani v sobotni prilogi bereš tole:


Danes je sreda, dan, ko načrtujemo program operacij za naslednji teden.
Obračam seznam s 43 čakajočimi bolniki, ki so samo na mojem spisku. Podobno
kot drugi kirurgi z našega Oddelka za onkološko kirurgijo. Naslednji teden
je en dan praznik. Poleg tega se moramo 25. aprila zaradi servisa
>izseliti< iz dveh operacijskih dvoran, ki ju imamo po poplavi l. 2002 in
zaprtju operacijskega bloka v stavbi. A v najemu v Kliničnem centru. Tako
bomo operirali samo na dveh mizah dnevno. Koga naj dam na operativni
program? Do sredine aprila sem letos operiral 90 bolnikov. Teh 43 lahko
torej operiram v mesecu in pol. Za nekatere je to žal prepozno. Pri izbiri
si skušam pomagati z opombami, ki si jih napišem ob vsakem bolniku: pri
mladem fantu: ima 3 tedne starega otroka, pri obupani ženski: mati
samohranilka, pri nebogljeni starki: tumor hitro raste, pri naslednjem: se
duši, pri mladem dekletu: na koncu z živci zaradi čakanja, pri zadnjem:
krvavi. Drugi teden bom operiral največ dva dni. Lahko bi operiral 4 dni,
pa žal ni dovolj operacijskih dvoran.Ostalo bo še skoraj 40 bolnikov plus
novi, ki bodo prišli v ambulanto. Zopet bo edina rešitev popoldansko in
sobotno delo, brez dodatnega programa in dodatnega plačila.Če smo bili po
poplavi l. 2002 še ponosni na to, da smo z delom izven rednega delovnega
časa spravili čakalno listo na 3 tedne, so
danes občutki drugačni. Osebje dela v nemogočih razmerah. Ob tem, da imamo
končano novo stavbo s sedmimi operacijskimi dvoranami, z oddelkom, ki bi mu
težko našli par tudi izven naše države. V skladišču imamo do selitve
zapečateno vrhunsko opremo, ki pa je žal ne moremo uporabiti samo zato,
ker še vedno živimo v balkanski državi. Gradnja kirurškega oddelka se vleče
že več kot 10 sramotnih let. Do poplave v stavbi A l. 2002 je bilo jasno,
da politika ni imela namena zgraditi novega kirurškega oddelka. Po poplavi
smo jo skupaj z bolniki (nekateri so žal že pokojni) prisilili v gradnjo.
Nepričakovano smo se zaradi velike investicije soočili z ljudmi, ki so
obogateli na račun investicij v zdravstvu. Zaradi >nesodelovanja< smo bili
deležni nerazumnega poniževanja z njihove strani in s strani takratne
politike. Kljub temu, da smo v letih po poplavi povečali število operacij
za skoraj 100%, smo ves ta čas dobivali le polena pod noge. Edina uteha so
nam bolniki in rezultati našega zdravljenja, ki so primerljivi ali celo
boljši kot v najbolj razvitih zahodnih državah. Ko je že pred enim letom
kazalo, da se bomo preselili iz avstro-ogrske konjušnice, se je vse končalo
pri operacijskih mizah.
Po dveh letih razpisov za operacijske mize in pritožb smo se sedaj znašli v
brezizhodnem položaju. Miz, ki bi nam omogočile preselitev, očitno še dolgo
ne bo. Bolniki pa čakajo. V propadajoči konjušnici.
Skozi okno lahko le nemo opazujejo končan novi oddelek z večinoma že
kupljeno opremo, ki propada v skladišču. Poleg tega so stroški zaradi
gostovanja v Kliničnem centru vsaj 150 milijonov tolarjev letno. Blagor
državi, ki si lahko privošči takšno zapravljanje denarja. Zaposleni smo se
že navadili na katastrofalne razmere v stavbi A. Ne moremo pa se navaditi
na smrad, ki se širi iz javnih razpisov. Za koga je napisana zakonodaja o
javnih razpisih, ki že dve leti onemogoča nakup operacijskih miz za
slovenske bolnišnice, na katerih bi reševali življenja bolnim ljudem. Koga
ščiti? Bolnike in
proračuna prav gotovo ne. Pisana je na kožo dobičkarjev, ki z javnimi
razpisi služijo vrtoglave vsote. Ob takih zaslužkih seveda lahko čakajo več
let na rešitev razpisov in jih po potrebi tudi sesuvajo in usmerjajo v
pravo smer, tudi s pomočjo državnih uradnikov in funkcionarjev. Zaradi
astronomskih zaslužkov popolnoma legalno blokirajo ustanove, ki naj bi
služile državljanom. Škoda prostora, da bi našteval seznam ljudi, ki so
vpleteni v lobiranje zaradi nakupa operacijskih miz. Obnašajo se, kot da
bi kupovali igralniške mize in ne operacijskih, na katerih naj bi reševali
človeška življenja. Če na žalost ni bilo nič nenevadnega, da so ti ljudje
pod prejšno vlado zelo uspešno ribarili v kalnem, mi tudi sedaj počasi
postaja jasno, da ti isti ljudje počnejo to še naprej tudi pod sedanjo
oblastjo. Žal je sedanja vlada šibkejša od njih in zakona o javnih
naročilih, ki tem dobičkarjem omogoča legalno
korupcijo. Kdo sploh usmerja in nadzira investicije v zdravstvu? Prepričan
sem, da minister Bručan nima te moči. Mogoče je bil iskren v želji, da bi
končno kupil te uboge mize, še bolj pa bi mu verjel, če bi mize zaradi
katastrofalnega stanja v stavbi A kupil urgentno mimo razpisa. Pa tega ne
more oz. si ne upa. Pa tega pisma ne namenjam politikom. Nima smisla.
Obračam se na bolnike, ki so bili zdravljeni v stavbi A, in na njihove
svojce.
Prosim vas, napišite, kako je doma čakati na operacijo zaradi raka. Opišite
svoje občutke, ko ste prvič prestopili prag stavbe A, kako je, če v
prenatrpani sobi ne moreš pojesti obroka hrane za mizo, kako je zjutraj
čakati v vrsti na stranišču, opišite smrad, ki se širi iz počene
kanalizacije, ter kako izgleda >nakladanje< bolnikov v rešilni avto po
snegu in dežju in prevoz v Klinični center na operacijo, opišite, kakšen je
občutek, ko prideš na operacijsko mizo
v premočeni obleki, kako se je >prijetno< v poletni vročini povečurni
operaciji peljati v rešilcu iz Kliničnega centra nazaj v stavbo A - po
razriti cesti, ki postoteri bolečino. Opišite, kako težko je verjeti v
ozdravitev v prenatrpani bolniški sobi ob umirajočem bolniku. Pošljite to
svojim politikom, ministrom,
predsednikom, prejšnim in sedanjim, skorumpiranim funkcionarjem, lobistom
brez vesti, nenasitnim direktorjem, urednikom, ki nočejo objavljati
prispevkov o sramoti v stavbi A, varuhu ne vem kakšnih človekovih pravic.
Ne pozabite pripisati, da ste to doživeli v Ljubljani. Ti gospodje so sebe
in mnoge izmed nas prepričali, da se to lahko dogaja samo v neki od nas
zelo zelo oddaljeni in nerazviti državi.
dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. kirurg, Ljubljana


Nekateri, posredno omenjeni v pismu, pa sedaj prodajajo manifest "ZA LJUDI PRED PROFITOM" in ga
imenujejo celo, pazi to, alternativna vizija Slovenije

A je komu kaj jasno?

Daedalus, mene skrbi da bodo ob temle taisti akterji, ki so krivi, da smo priši tako daleč v neznosno stanje; sedaj kar na enkrat najglasnejši, najpametnejši. Res bi bilo zanimovo videti da recimo Bručan udari po mizi, gre mimo vseh, prekomere trajajočih razpisov, kupi mize in jih postavi v op. dvorane.... potem spremljat izjave, sedaj pač opozicije ala Keber. Sicer Slovencem res lahko marsikaj prodaš ampak če spregledamo pa tole smo pa... v riti. Tale "za ljudi pred pofitom" me je pa čisto vrgla na rit.

Pa še glede konjušnice... bo čez nekaj let popolnoma enako z novo stavbo Onkologije! A ste vidl kako so strgani recimo samo sedeži v avali po dobrem letu uporabe? Če se gre kdo tukaj izgovarjat na maso ljudi, ki te stole uporablja bi moralo biti v enem Koloseju recimo vsak stol razcefran do nerazpoznanosti. Spet je nekdo pobasal razliko med kvaliteto in kvantiteto. Da ne govorim o plastičnih wcjih in kopalnicah, auva.

Pa se sedajle najbrž zgodba ponavlja pri stokrat prežvečeni pediatrični kliniki.

Mi se ukvarjajmo pa z Darfurjem, show must go on, noro.