Pod nožem prišel k zavesti, a kirurgi so rezali naprej

Predstavljajte si, da med operacijo pljuč pridete k zavesti, a tega ne morete sporočiti kirurgom. Grozovito izkušnjo je doživel 22-letnik, ki je nato še pol ure nemočen trpel pod kirurškim nožem.

Švedski mediji poročajo o grozoviti izkušnji 22-letnika, ki so se mu marca letos sesedli pljučni krili. Mladeniča so po močnih bolečinah in oteženem dihanju pripeljali v eno od tamkajšnjih bolnišnic ter ga nemudoma odpeljali v operacijsko dvorano. Tam je po prejemu močne anestezije hitro zaspal, kirurgi pa so brž zavihali rokave ter ga začeli reševati.

Čutil grozovito bolečino, a se ni mogel premakniti

Bil je popolnoma omamljen, nakar ga je po preteklih petnajstih minutah od začetka operacije prebudil močan kašelj. Že v naslednjem trenutku se je začel zavedati okolice in kmalu na svoji koži začutil kirurški nož. "Bilo je grozno, moja najhujša nočna mora!" je nesrečnež tamkajšnjim medijem opisal ta trenutek. Glasovi kirurgov ter medicinskih sester so postajali vse bolj razločni, bolečina pa vse večja. "Daj, nekaj reči, zakriči svoje ime, nekaj naredi, pomigaj s prsti!" si je ponavljal, a se zaradi učinkov anestezije ni mogel niti malo premakniti. Rezali so ga v živo. Kot je pojasnil, je v 50 minut dolgi operaciji strašanske muke doživljal več kot pol ure.

Po operaciji kričal na kirurge

Kot je bilo pričakovati, je mladenič priznal, da se je po kratkem spancu po operaciji zbudil zelo jezen in še vedno v hudih bolečinah. "Kaj za vraga ste počeli?! V hrbtu me peče, vse me boli! Kje je anestezija?!" so bile njegove prve besede presenečenim kirurgom.

Zdravniki priznali težave med operacijo

Potem ko je 22-letni Šved zdravnikom pojasnil, kaj se mu je zgodilo, so bili ti povsem šokirani. Sprva so podvomili o njegovih trditvah, a je mladenič dvome razblinil z natančnim opisom dogajanja med operacijo. Vedel je, kaj so prisotni zdravstveni delavci delali in kako so bili videti. Ko se je kasneje mladenič pogovoril z anesteziologom, mu je ta potrdil, da so se med postopkom resnično kazali znaki, da ni vse popolnoma v redu z anestezijo. Tudi zdravnik, ki je vodil postopek, je potrdil, da je bil nesrečnež prisiljen prenašati veliko večjo bolečino, kot bi jo, če bi ostal povsem omamljen. "Zakaj se je to zgodilo, mi niso pojasnili," je še dejal razočaran bolnik.

Nekaj tednov kasneje se sicer mladi Šved počuti že veliko bolje in dobro okreva, a boleč spomin na dogodek ne bo nikoli izginil, pravi. "Tu in tam mi je še vedno zelo hudo, ko se spomnim te more. Bilo je huje, kot bi si lahko kadar koli predstavljal. Zaradi spomina na strahotno doživetje še danes ne morem mirno spati," je še zaupal tamkajšnjim medijem.

http://24ur.com/novice/crna-kronika/pod...


To pa je najbrž najhujša mora,kar jih je,da te nekdo v živo reže a ti se ne moreš premakniti.Po mojem mnenju je tukaj kriv anesteziolog,ki ni pravilno ocenil kakšno anestezijo bi moral dati.

To je prava mora ja, straight iz kakih grozljivk. Biti negiben in pri zavesti je že samo po sebi neznosna oblika torture. Se mi je enkrat zgodilo ko mi je punca na roki zaspala pa je nisem več čutil za par minut. Grozen filing.
Da pa te na živo med tem še režejo znotraj telesa. Bolano, res bolano.

Sicer pa nevem kako za kurac lahko anestezist to spregleda, kolikor je meni znano se ob bolečini močno poveča srčni utrip. Ampak ja pomirjevala naredijo svoje.

Ma, očitno tip še ni rojeval. Cmera.

Mipe je 24. apr 2012 ob 13:02 izjavil:

Ma, očitno tip še ni rojeval. Cmera.

Ne vem če se to lahko primerja.

omg.....kaj je moral revež prestajati :S

Kaj pa če bi umrl, če ga nebi rezali dalje? Te novice so bolj tko...ne verjamem vsemu kar preberem.

grozno!

S tem da pri res hudi bolečini to pade v vodo - do neke meje se še lahko malo zamakneš, ko je pa preveč je pa preveč, ne moreš 1% drugam usmerit..

Pri dovolj veliki bolečini bi zgubil zavest. Seveda to ne opraviči napake pri anasteziji ampak take stvari se pač lahko zgodijo. Človek si zaluži usterzno odškonino in orpavičilo, več kot to je pa absurd.

Stvar je vtem ,da kot je meni znano se pri anasteziji uporabljata dva ločena procesa. Eno je to, da ti izgubiš zavest in ne čutiš bolečine, drugo pa je, da ti preprečijo premikanje. In ja je celo strnaje če deluje samo slednje. Če k temu dodaš še občutek panike si lahko predstavljaš, da je bila bolečina še dosti hujša kot v resnici.

Isto se je zgodilo naši družinski prijateljici pri nas. Samo tedaj to ni vsak še toplo nesel novinarjem.

Jaz sem imel pred 2 tednoma operacijo. Kolikor vem (kar sem videl, dokler sem bil buden), mi na glavo niso dali EEG elektrod. Dvomim, da bi jih dali kasneje, ko sem že "zaspal", pa tudi vso "opremo" (EKG, katetri, ...) so mi namontirali že v predoperacijski sobi.

No, k sreči se vmes nisem zbudil

Je pa anestezija zdaj čisto drugačna kot pred 15 leti. Takrat se spomnem, da sem med zbujanjem iz nje imel halucinacije, glavobole, sililo me je na bruhanje, ... zdaj pa sem bil samo zaspan.

No tole je res hell scenarij, ampak se še vedno skrije proti drugim ki se dogajajo množično. Kaj šele prestajajo ljudje, za katere nazunaj zgleda da so v komi, dejansko pa so le 100% paralizirani. Pa da tako stanje furaš npr. 10 let. Recimo z zobobolom.

Kolikor sem jaz videl EEG elektrode ponavadi zalepijo gor po tem, ko zaspiš in jih odstranijo (skupaj z večino sterilnih prevlek) predenj prideš kompletno k sebi.

Dejmo mal kak mit razblinit pa nehat s teorijami zarote...

Napaka anestezije? Mja. Problem so razni preoperativni paralitiki in relaksatorji ki, ob tem da so v normalnih pogojih zelo dobrodošli, tudi onemogočajo detekcijo problemov opisanih v zgodbi. Zato ker so mišice tako lepo sproščene in lahko kirurgi lažje in bolj natančno delajo... se tudi ne odzovejo kot bi mi pričakovali ob močni bolečini.

A fully paralyzed patient is unable to move, speak, blink the eyes, or otherwise respond to the pain. It is incorrect to think that physiological signs such as increased heart rate (tachycardia), blood pressure (hypertension), dilation of the pupils (mydriasis), sweating (diaphoresis), and the formation of tears (lacrimation) will continue to occur normally in response to pain in the anesthetized state. If neuromuscular blocking drugs are used this causes skeletal muscle paralysis and interferes with the functioning of the autonomic nervous system. The patient cannot signal their distress and they may not exhibit the signs of awareness that would be expected to be detectable by clinical vigilance.

Ni to tko simpl kakor bi si marsikdo želel.

Glede redkosti tega pojava pa tole... Zgodi se v približno 0.2% pacientov. Seveda v različnih stopnjah. Za primerjavo... v valdoltri opravijo cca 3500 operacij letno. Se pravi bi, statistično, ta problem samo tam utrpelo 6-7 pacientov na leto. Ni ne vem kako veliko... ampak če si eden od njih pa tudi ni lepo.

Če se vam klasični postopek anestezije zdi preveč tvegan, obstaja še druga rešitev
http://www.bbc.co.uk/news/health-113894...

Telo iz 37C ohladijo na 18C. Medtem ko mrtev nekaj ur ležiš na operacijski mizi te operirajo in zatem nazaj oživijo.
Mislim, da tukaj ni vrjante, da bi se med operacijo zbudil ali kar koli čutil
V Slo sicer za enkrat tega še žal ne prakticirajo.

kr1ženska je 24. apr 2012 ob 18:11 izjavil:

Če se vam klasični postopek anestezije zdi preveč tvegan, obstaja še druga rešitev
http://www.bbc.co.uk/news/health-113894...

Telo iz 37C ohladijo na 18C. Medtem ko mrtev nekaj ur ležiš na operacijski mizi te operirajo in zatem nazaj oživijo.
Mislim, da tukaj ni vrjante, da bi se med operacijo zbudil ali kar koli čutil
V Slo sicer za enkrat tega še žal ne prakticirajo.

To metodo sem že leta nazaj zasledil v nekem dokumentarcu o operacijo na srcu. Izvajali pa so jo v Rusiji.

Če mu je adrenalin delal potem ni mogel zgubiti zavesti a ni tako??

Saj pa ne zgubijo duše po operaciji. :)

Pri vseh večjih posegih vsaj v kliničnem centru ti na čelo zalepijo BIS elektrode. Bispektralni indeks je odličen pokazatelj stopnje sedacije... kakor je že nekdo omenil.

Torej v UKC-LJ pri dalj časa trajajočih operacijah vsaj, se vam to ne more zgoditi. Sem pa večkrat videl, da so se ljudje prebudili med operacijo, vendar se tega ponavadi nihče ne spomni.

Veste pa tudi, da se uporablja kombinacija sedativa, analgetika in mišičnega relaksanta. Torej odvisno kateri "popušča" se pojavijo določeni znaki, in osebje pravilno odreagira in ustrezno prilagodi dozo.

kr1ženska, sej je bilo povedano da se pozna na ustreznih merilnih napravah.
Če duša kot sama obstaja je pa že debata za drug predel foruma

jype je 24. apr 2012 ob 22:25 izjavil:

kr1ženska> Če si dolgo časa klinično mrtev, par ur, bi jo lahko izgubil.

Če bi jo imel, morda.

Antikrist!!

Nekdo zgoraj je omenil, da imajo večinoma težave z anestetiki ljudje, ki imajo težave z drogami. Mogoče ta oseba ve povedati, kolikšen je ta delež ljudi (v primerjavi s tistimi, ki teh težav nimajo a so se kljub temu 'zbudili' sredi operacije)?

Anesthesia awareness @ Wikipedia
Ubistvu je še dost nejasnega. Tut ta wiki članek je bolj reven z dobrimi viri na temo.

Pithlit je 25. apr 2012 ob 00:26 izjavil:

Ampak... če se mi to slučajno zgodi pa ziher ne bom šla tega na nek velik zvon obešat ali pa celo tožarit ljudi ki mi rešujejo življenje.

Ne moreš zagotovo vedeti, kako bi ta negativna izkušnja vplivala nate in kako bi spremenila tvoj način razmišljanja.

black ice je 25. apr 2012 ob 00:31 izjavil:

Ne moreš zagotovo vedeti, kako bi ta negativna izkušnja vplivala nate in kako bi spremenila tvoj način razmišljanja.

Taka izkušnja mojega mišljenja ne bi niti najmanj spremenila. Zato ker vem da se to dogaja in sem povsem pripravljena sprejet ta rizik. Tudi tablete ki jih jemljem lahko dejansko povzročijo mojo smrt (incidenca je približno enaka incidenci zavedanja med narkozo) v naslednji minuti... ampak se tega zavedam pa kljub temu nadaljujem z jemanjem.

Ne vem zakaj naj bi nekaj, česar se zavedam in zavestno sprejemam, kakorkoli spremenilo moje mnenje. Če se zgodi... se pač zgodi. Na koncu sem lahko edino na boljšem. Verjemi, slabše pri meni ne more biti. Tudi smrt bi bilo izboljšanje stanja... ampak nekako se ne spuščam v to in gledam naprej.

Cmera, šta se mora nije težko. Če bi bila bolečina res neznosna bi pač itak padel v nezavest (naravna anestezija :). Taki primeri se dogajajo sicer zelo zelo redko vendar se, ker smo pač vsi različni in se nekateri pač drugače odzovejo na anastetike in anasteziolog tudi 100% ne ve kaj se dogaja v tvojih možgančkih vsej tehniki navkljub.