Forum » Šola » Fakulteta za strojništvo ali elektrotehniko???
Fakulteta za strojništvo ali elektrotehniko???
Isotropic ::
kuk si pa sploh star
bone se obdrzis afaik
se za pipi:
bone se obdrzis afaik
se za pipi:
jaz sem tudi to slisal glede mehatronike
kaj pa rabite programiranja na mehaniki in kaj od mate? (s prve stopnje - a tudi mato 3)? (sprasujem, ker bom verjetno sel 2. st. prej al slej da se prej mal naucim)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Isotropic ()
PrimozR ::
jaz sem tudi to slisal glede mehatronike
kaj pa rabite programiranja na mehaniki in kaj od mate? (s prve stopnje - a tudi mato 3)? (sprasujem, ker bom verjetno sel 2. st. prej al slej da se prej mal naucim)
Vse pri Boltežarju se programira, al Matlab, pri Višji dinamiki sem precej delal še z Mathematico (ker je bilo veliko analitike oz. manj numerike, kjer je Mathematica boljša), sicer pa Slavič promovira Python. Študenti se večinoma držimo 'preverjenega' (naučenega) Matlaba. Pač pri Višji dinamiki je 5 seminarjev, kjer moraš nekatere stvari izpeljati in narediti grafke, pri Dinamiki strojev smo delali s Fourierjem (DFT, okna, integriranje v časovni in frekvenčni domeni, itd.), kjer je bilo vse numerično, zdajle bomo pa pri nihanjih struktur delali eksperimentalno modalno analizo, kjer bo spet za poročilo treba nekaj programiranja, verjetno spet kaki grafki oz. koeficienti (glede na videne matrične enačbe).
Potem te pa itak potegne in marsikaj narediš v matlabu, jaz sem preračun gredi za Strojne Elemente 3 delal v matlabu, izpeljavo enačb za poves sicer na roke, da sem analitično dobil koeficiente, za aktere sem potem številke izračunal v matlabu, izrisal grafke povesa, izpisal poves in zasuk na kritičnih mestih, preračunal trdnost, itd. Pač, če se izklaže da nekaj ne drži, spremeniš cifro (dimenzijo), pritisneš F5 in ve padejo nove cifre. Na roke bi pa to trajalo.
Aja, matematika, fino je, da veš, kaj so integrali, diferencialne enačbe in podobno. Se kar uporablja no. Ni zdaj da bi vsak dan moral izračunati 20 integralov, ampak če ti asistent/profesor na tablo napiše integralsko enačbo in zraven napiše rezultat, je fino vedeti, zakaj je tako. Da ne gledaš ko tele v nova vrata.
eric_cartman je izjavil:
@PIPI
Okej..Potem bom pa tako vprašal..Mogoče boljše..
Katera je torej najbolj perspektivna smer na strojni? Ali pa vsaj, za katero smer pravijo študenti, da se jim zdi kot si ti rekel, da je to to?
Če bi se dalo it na FE mehatroniko bi že šel, pa ne pustijo prehoda. Sem že vprašal oz. poslal mail na FE pred kakšnim mesecem.
Še to me zanima. Kakšni pa so pogoji za prehod na 2. stopnjo iz PAP programa. Torej ali so pogoj ocene oz. kakšen sprejemni izpit? Zasledil sem, da se v primeru omejitve piše izpit iz izbranega predmeta, vendar kakšna je bila praksa do sedaj? Se je izpite pisalo vsako leto ali je vedno manj vpisa kot vpisnih mest na 2. stopnji?
Vsak bo hvalil svojo smer, energetiki bodo popolnoma navdušeni, jaz pa raje umrem, kot da bi se moral še ukvarjati s termodinamiko (in po možnosti se bom najedel zarečenega kruha ^^). Najboljša smer je tista, ki ti je všeč. Če hočeš na to gledati z vidika perspektivnosti v Sloveniji bo pa verjetno najboljša proizvodna smer :P
Ni nobenega pogoja iz PAP na 2 stopnjo, ker je po bolonjskem sistemu enakovredna RRP programu, ampak eni še to vedno ne dojamejo. Nimaš nikakršnih omejitev. Če bo preveč vpisanih se pa gre po standardnem sistemu točk. Omejitve pa itak ne bo.
Mene pa zanima če kdo ve kako je z izrednim študijem na drugi stopnji ? Strojništvo ali mehatronika ? Končal sem prvo stopnjo in sem se moral ( zaradi obveznosti kadrovske štipendije) zaposlit. Vseeno pa bi rad se še naprej izobraževal. Kako je s tem v Mariboru ?
Uf, ne govori o omejitvah, sem imel probleme z errorji pri oddaji vpisnega lista na začetku poletja in zmotno predvideval, da sem vpisan. Tam 10. septembra mi je pa v referatu rekla 'imate srečo, še 5 mest je' ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: PrimozR ()
indicio ::
Pozdravljeni,
Vedno bolj razmišljam o študiju elektrotehnike(UNI) na FE (druga izbira trenutno IŠRM, mogoče FRI - informatika in računalništvo), ampak nekako še nisem popolnoma prepričana zaradi težavnosti študija. V gimnaziji sicer nikoli nisem imela večjih problemov, na maturi mam kemijo in fiziko, ki mi obe gresta v redu, najbrž bi za najljubši predmet označila matematiko, samo še vedno se nekako bojim, da bi bil študij elektrotehnike prevelik zalogaj zame. Tako da vprašam, če mi kakšen elektrotehnik tukaj lahko realno pove, kaj sam misli o težavnosti in koliko je primerljivo z matematiko in fiziko v srednji? Pa koliko se na splošno splača in če ste zadovoljni seveda? In hvala za odgovore:)
Vedno bolj razmišljam o študiju elektrotehnike(UNI) na FE (druga izbira trenutno IŠRM, mogoče FRI - informatika in računalništvo), ampak nekako še nisem popolnoma prepričana zaradi težavnosti študija. V gimnaziji sicer nikoli nisem imela večjih problemov, na maturi mam kemijo in fiziko, ki mi obe gresta v redu, najbrž bi za najljubši predmet označila matematiko, samo še vedno se nekako bojim, da bi bil študij elektrotehnike prevelik zalogaj zame. Tako da vprašam, če mi kakšen elektrotehnik tukaj lahko realno pove, kaj sam misli o težavnosti in koliko je primerljivo z matematiko in fiziko v srednji? Pa koliko se na splošno splača in če ste zadovoljni seveda? In hvala za odgovore:)
bluefish ::
Omembe vredno snov gimnazijske matematike se obnovi ekspresno v nekaj urah prvega semestra, nato sledi nadgradnja. Fizika gre počasneje, vendar načeloma ni premetavanja formul - uporabljajo se odvodi/integrali. Kakorkoli, če redno slediš predavanjem in še posebej vajam, ne bi smelo biti težav.
Splača ali ne je seveda odvisno od posameznika. Lahko delaš tisti minimum, vendar potem vse skupaj nima smisla. Skratka, dobro je pokazati nekaj samoiniciativnosti.
Na faksu je poleg predavanj, vsaj v poznejših letnikih, tudi kar nekaj zanimivih dodatnih dejavnosti. Prav tako so predavatelji ter asistenti na voljo za dodatna vprašanja, podrobnejše razlage,...
Splača ali ne je seveda odvisno od posameznika. Lahko delaš tisti minimum, vendar potem vse skupaj nima smisla. Skratka, dobro je pokazati nekaj samoiniciativnosti.
Na faksu je poleg predavanj, vsaj v poznejših letnikih, tudi kar nekaj zanimivih dodatnih dejavnosti. Prav tako so predavatelji ter asistenti na voljo za dodatna vprašanja, podrobnejše razlage,...
Smurf ::
Tezavnost je dokaj subjektiven pojem, ampak pomoje lahko vsak, ki je dovolj motiviran, naredi ta faks. Se pa splaca, kot je ze omenil bluefish, resno vzeti stvari in se ne zgolj uciti toliko, da se naredi izpit. Profesorji so v povprecju zelo korektni, radi pomagajo, marsikdaj imas moznost, da se prikljucis kaksnemu projektu v enem izmed laboratorijev (mocno priporocam) in dobis izkusnje se na tak nacin.
Jaz sem bil zelo zadovoljen s tem faksom in tudi sedaj mislim, da imam super sluzbo. Ne delijo pa vsi moji bivsi sosolci enakega mnenja (ampak, takega faksa, ki bi bil vsem vsec, ne bos nasla).
Jaz sem bil zelo zadovoljen s tem faksom in tudi sedaj mislim, da imam super sluzbo. Ne delijo pa vsi moji bivsi sosolci enakega mnenja (ampak, takega faksa, ki bi bil vsem vsec, ne bos nasla).
lebdim ::
@indicio,
kar ti polagam na srce je to, da se sedaj v gimnaziji zelo dobro naučiš predvsem odvajanja in integriranja funkcij ter računanja limit, ker ti bo potem kasneje ob izbranem študiju zelo prav prišlo ... glede na tvoje zanimanja za fakse, ti bo to zelo prav prišlo sploh v prvem letniku pri predmetih z matematično vsebino ...
kar ti polagam na srce je to, da se sedaj v gimnaziji zelo dobro naučiš predvsem odvajanja in integriranja funkcij ter računanja limit, ker ti bo potem kasneje ob izbranem študiju zelo prav prišlo ... glede na tvoje zanimanja za fakse, ti bo to zelo prav prišlo sploh v prvem letniku pri predmetih z matematično vsebino ...
cegu ::
Pozdravljeni,
Vedno bolj razmišljam o študiju elektrotehnike(UNI) na FE (druga izbira trenutno IŠRM, mogoče FRI - informatika in računalništvo), ampak nekako še nisem popolnoma prepričana zaradi težavnosti študija. V gimnaziji sicer nikoli nisem imela večjih problemov, na maturi mam kemijo in fiziko, ki mi obe gresta v redu, najbrž bi za najljubši predmet označila matematiko, samo še vedno se nekako bojim, da bi bil študij elektrotehnike prevelik zalogaj zame. Tako da vprašam, če mi kakšen elektrotehnik tukaj lahko realno pove, kaj sam misli o težavnosti in koliko je primerljivo z matematiko in fiziko v srednji? Pa koliko se na splošno splača in če ste zadovoljni seveda? In hvala za odgovore:)
Jaz bi ti rekel da to, kako ti gre trenutno matematika ne pomeni nič. Jaz sem imel v srednji (Gimnazija Kranj) matematiko končne ocene od 2 do 5, prav tako fiziko. Vendar je tu bolj kot kaj drugega kriva lenoba. Na faksu so pri matematiki in fiziki padale desetke.
Če se znaš usest za knjige in si vzeti čas da zadevo razumeš (i.e. če si znaš vzeti 3 ure časa za en problem), potem ne boš imela problema.
V srednji šoli pri matematiki nisem nikoli šel brat teorije, nadriblal sem se tiste račune (naredi jih 50 in obvladaš) in prišel skozi. Navodila pri kontrolkah ni bilo treba brat. Na faksu pa to ne gre, je treba vzet v roke in prebrat... vsaj malce.
Če rada študiraš, se ne boj. Tudi podiplomski študij ni noben bavbav, samo delat je treba.
Isotropic ::
ej PIPI a bi se ti dalo sharati sestavnico planetnega gonila? predvsem me zanima, kako ste resili mazanje?
lih globoko planetnik verjetno ne sme biti potopljen v olje (mi smo se zgovarjali o 1-3 modulih), hkrati pa to pomeni, da zgornji planetniki (sploh ce so nepomicni) niso kaj prida mazani.
lih globoko planetnik verjetno ne sme biti potopljen v olje (mi smo se zgovarjali o 1-3 modulih), hkrati pa to pomeni, da zgornji planetniki (sploh ce so nepomicni) niso kaj prida mazani.
PrimozR ::
Mazanje? :D
Načeloma je bila skica gonila res skica. V praksi je pa projekt pri SE3 bolj projekt za tehnično dokumentacijo, ker se (vsaj Okorn) vtakne v vsako piko. Poročilo in preračuni so potem skorajda nepomembni, je bistveno bolj pomembna sestavnica... Kar je glupo, ko pa recimo ohišje narediš nekaj na hojladri (ker ni bistveno, njegove besede), vseeno pa moraš kotirati montažne mere.
Pri nas je bil sicer 'izhodni' sončnik fiksen, izhodna gred je pa nosilna gred nosilca planetnikov, torej te težave ni. No, ne bi vedel, ker se mazanju nismo posvečali popolnoma nič (še ena bedarija, namesto tehnične dokumentacije bi bilo pomojem bolj smiselno narediti kak preračun več, magari z vidika mazanja in podobnih zadev).
Načeloma je bila skica gonila res skica. V praksi je pa projekt pri SE3 bolj projekt za tehnično dokumentacijo, ker se (vsaj Okorn) vtakne v vsako piko. Poročilo in preračuni so potem skorajda nepomembni, je bistveno bolj pomembna sestavnica... Kar je glupo, ko pa recimo ohišje narediš nekaj na hojladri (ker ni bistveno, njegove besede), vseeno pa moraš kotirati montažne mere.
Pri nas je bil sicer 'izhodni' sončnik fiksen, izhodna gred je pa nosilna gred nosilca planetnikov, torej te težave ni. No, ne bi vedel, ker se mazanju nismo posvečali popolnoma nič (še ena bedarija, namesto tehnične dokumentacije bi bilo pomojem bolj smiselno narediti kak preračun več, magari z vidika mazanja in podobnih zadev).
celada ::
Pri nas več kot en reduktor nebi zdržal obremenitev pa se ni nihče vtaknu v to , ko je bilo pri tehnični dokumentaciji vse rdeče :))
Isotropic ::
itak je pol seminarskih zmutenih. sem hodil na univ. KNG (ker se vaje priznajo samo eno leto...) in je bilo isto. itak ni blo treba oddat samega modela, tko da noben ni vedel, da si zmutil, da ti je prisel pravi rezultat.
PrimozR ::
Ma meni je šlo najbolj na živce, da se je zahtevalo neko sprotno delo, ki ti je vska teden (načeloma, meni ne) vzelo nekaj časa. Kot da je bil samo tisti projekt. Na koncu sem pa vse skupaj zlahka preračunal in za prvo silo (prvo preverjanje) zmodeliral čez en vikend. Seveda sem za sprotno delo dobil negativno oceno, kar mi je povzročalo probleme pri končni oceni vaj. Po drugi strani sem pa videl primere, ko so ljudje imeli že na roke narisane reduktorje (z zelo zelo ozkimi zobniki), ne pa preračunane bočne trdnosti zob, ki je bila daleč največji problem (sem fejkal in vzel najtrši material ter 75 mm široke zobnike, kar je na zgornji meji za moj modul, samo da je zadeva komajda zdržala). No saj, sem vsaj povedal tako kot je bilo v anketi za predmet... Morda se bo kaj spremenilo.
JH84 ::
Sem strojnik, vendar priporočam študij elektrotehnike če ni posebnih preferenc med študijema.
Nasvet na podlagi dejsta, da opažam vse težjo zaposljivost in mizerne plače na področju strojništva.
Po drugi strani pa za vrhunski kader še vedno ni težav z zaposlitvijo. Kjerkoli. Pa veliko sreče na poti do te stopnje.
Nasvet na podlagi dejsta, da opažam vse težjo zaposljivost in mizerne plače na področju strojništva.
Po drugi strani pa za vrhunski kader še vedno ni težav z zaposlitvijo. Kjerkoli. Pa veliko sreče na poti do te stopnje.
Blinder ::
rajši kaka poklicna tehnična šola, dobiš potem večjo plačo kot strojniki. rajši srednja elektro, dobiš potem lažje delo in večjo plačo kot dipl.ing.elek. 
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
PrimozR ::
Ej, svet je velik. Slovenci pa še vedno znamo precej. Bivši sošoloec v Nemčiji dela magistrsko (prek FS LJ) in je v primerjavi z Nemškimi in Francoskimi študenti vedel vsaj enako o tematiki, če ne več. Seveda morda kje tudi nekaj manj, a nič kritičnega. Pač za velikost faksa (prej omenjeni Nemci so bili večinoma iz TUM) super podatek torej.
eric_cartman ::
Še vedno se mi zdi, da smo na teoretičnem področju vodilni oz. v ospredju, medtem ko na praktičnem zaostajamo.
Praktičnega dela je premalo. Pravzaprav bi moral biti poudarek na praksi sicer smo na koncu tega študija le teoretično podkovana teleta, ki na koncu študija pravzaprav nič praktičnega ne znamo..
Kako bi lahko izboljšali zaposljivost in mogoče hkrati tudi plače? Samo na tak način, da bi pol leta oz. celoten semester vsako šolsko leto imeli obvezno praktično usposabljanje brez izjeme. Možnosti bi bilo več, ena izmed teh je da bi sam našel delo v nekem podjetju, druga pa da ti to praktično usposabljanje zrihta faks v nekem podjetju.
Seveda bi morala imeti podjetja zaposlene ljudi, ki bi bili usposobljeni prav za izobraževanje mlajšega oz. študentskega kadra in bi se skozi celoten proces prakse ukvarjali samo s študenti. Te ljudi pa bi delno financirala tudi država, ker bi bila to nekakšna pomoč študentom pri lažji zaposljivosti po končanem študiju.
No in po koncu študija si nekako predstavljam, da ne bi več rabil nobene uvajalne dobe in posledično bi si že v štartu lahko pridobil višjo plačo, ker bi dejansko na tem področju že marsikaj znal. To pomeni, da bi v podjetju, kjer se boš zaposlil, že v samem štartu brez dodatnega uvajanja lahko delal profit (=večja plača).
Praktičnega dela je premalo. Pravzaprav bi moral biti poudarek na praksi sicer smo na koncu tega študija le teoretično podkovana teleta, ki na koncu študija pravzaprav nič praktičnega ne znamo..
Kako bi lahko izboljšali zaposljivost in mogoče hkrati tudi plače? Samo na tak način, da bi pol leta oz. celoten semester vsako šolsko leto imeli obvezno praktično usposabljanje brez izjeme. Možnosti bi bilo več, ena izmed teh je da bi sam našel delo v nekem podjetju, druga pa da ti to praktično usposabljanje zrihta faks v nekem podjetju.
Seveda bi morala imeti podjetja zaposlene ljudi, ki bi bili usposobljeni prav za izobraževanje mlajšega oz. študentskega kadra in bi se skozi celoten proces prakse ukvarjali samo s študenti. Te ljudi pa bi delno financirala tudi država, ker bi bila to nekakšna pomoč študentom pri lažji zaposljivosti po končanem študiju.
No in po koncu študija si nekako predstavljam, da ne bi več rabil nobene uvajalne dobe in posledično bi si že v štartu lahko pridobil višjo plačo, ker bi dejansko na tem področju že marsikaj znal. To pomeni, da bi v podjetju, kjer se boš zaposlil, že v samem štartu brez dodatnega uvajanja lahko delal profit (=večja plača).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: eric_cartman ()
Pro_moted ::
Se strinjam. Ampak žal ni nihče interesiran za tak način in pomoč mladim. Vsi pa pričakujejo vrhunske strokovnjake na vseh področjih takoj po koncu faksa. Ja, takih ni bilo in jih nikoli ne bo.
AMD FX8120;GB 990FXA-UD3
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
Isotropic ::
No in po koncu študija si nekako predstavljam, da ne bi več rabil nobene uvajalne dobe in posledično bi si že v štartu lahko pridobil višjo plačo, ker bi dejansko na tem področju že marsikaj znal. To pomeni, da bi v podjetju, kjer se boš zaposlil, že v samem štartu brez dodatnega uvajanja lahko delal profit (=večja plača).
za to bi teoreticno moral iti na višjo šolo (ce bi bili tam dost kompetentni predavatelji), ne pa na univerzo. uni/mag studij na faksu te uci/ pripravlja na samostojno raziskovalno delo (po moznosti na doktoratu), ne pa da bos znal švasat v eni fabrki.
Blinder ::
višja plača za začetnika pomeni nižja plača za tiste z izkušnjami. Pa zaposljivost isto. Lažje ko dobi delo začetnik, težje ga dobi izkušen. Tako da praksa v šoli je fail.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
eric_cartman ::
za to bi teoreticno moral iti na višjo šolo (ce bi bili tam dost kompetentni predavatelji), ne pa na univerzo. uni/mag studij na faksu te uci/ pripravlja na samostojno raziskovalno delo (po moznosti na doktoratu), ne pa da bos znal švasat v eni fabrki.
Ne vem zakaj vsi vidte eno švasanje??! Če bi bil zato organiziran poseben kader, bi bilo izobraževanje znotraj podjetji na veliko višji ravni kot pa švasanje! Bi bilo pa seveda odvisno na kateri ravni študiraš. Prakso (če že niso zaposleni) bi morali imeti tudi na magisteriju. Delaš pa take stvari, ki so dejansko na ravni fakultet, sicer je uvajanje brez pomena! Torej od kje si prišel na idejo o švasanju? Če se nekaj učiš na fakulteti in si za kakšno rabo, to pomeni, da lahko tudi v podjetju počneš kaj takšnega, kar je tvoji ravni izobrazbe primerno...
višja plača za začetnika pomeni nižja plača za tiste z izkušnjami. Pa zaposljivost isto. Lažje ko dobi delo začetnik, težje ga dobi izkušen. Tako da praksa v šoli je fail.
Torej meniš, da je naš sistem v tem smislu popoln? Še dobro, da ko končaš študij skoraj vsak delodajalec pričakuje od tebe vsaj 2 leti izkušenj in pa znanje vsaj dveh tujih jezikov.
Govorim pa iz izkušenj, ker sam uvajam določene študente v delo, ki ga opravljam. Nekateri znajo povedat vse o teoriji..Ko pa program odprejo, se ti pa zdi, kot da so ga na šoli obravnavali samo 5 minut. In na živce mi gre to, ker moram nekoga poleg ene tone dela ki ga imam za opravit še uvajat. Torej ja. Za to bi moral bit poseben kader!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: eric_cartman ()
KraitPay ::
Ker ravno končujem redni študij elektrotehnike (MAG), lahko kaj dodam...
Težavnost strojnega faksa ne poznam, smo pa imeli par skupnih predmetov, prav tako z mehatroniki. So se mi pa bol strojni predmeti zdeli težki (mogoče ker pač nisem iz te stroke), ampak se vse da, če le, kot so omenili predhoniki, se usedeš dosti dni prej in se naučiš (ne napiflaš!). Znanje ti še kako prav pride kasneje.
Tista najhujša filtracija je v 1. letniku (moje mnenje) pri MAT, FIZ itd... Takrat si samo številka. od 180 vpisanih nas je redno delalo fax 60, od 60-tih nas je ostalo konec leta še samo malo pod 30. Potem pa vsako leto kakšen pavzira itd.
Matematike je vsaj v elektrotehniki ogromno, odvajanje in integriranje nobenemu ne uideta. Se pa vse začne z osnovami, pri MAT z računskimi operacijami pri fiziki z osnovnimi enotami, hitrostjo itd... Tisti ki se uči, se nima česa bati. Pač nebo toliko Štuka in zabav.
Osebno sem imel kar dosti neprespanih noči in veliko skrbi in straha. Povprečje vseh let na VS je bilo 9+, na MAG malo pod 9.
V teh petih letih sem izpit imel samo pri treh predmetih (če se prav spomnem) ostalo vse naredil z kolokviji.
Moje mnenje?
Učite se sproti in delajte z kolokviji, izven šole pa se ukvarjajte s tem, kar vas veseli (če je povezano z izbrano smerjo šole, toliko bolje).
Nikoli ne obupajte in verjemita vase, še posebej pri izpitih, kolokvijih in zagovorih.
LP
Težavnost strojnega faksa ne poznam, smo pa imeli par skupnih predmetov, prav tako z mehatroniki. So se mi pa bol strojni predmeti zdeli težki (mogoče ker pač nisem iz te stroke), ampak se vse da, če le, kot so omenili predhoniki, se usedeš dosti dni prej in se naučiš (ne napiflaš!). Znanje ti še kako prav pride kasneje.
Tista najhujša filtracija je v 1. letniku (moje mnenje) pri MAT, FIZ itd... Takrat si samo številka. od 180 vpisanih nas je redno delalo fax 60, od 60-tih nas je ostalo konec leta še samo malo pod 30. Potem pa vsako leto kakšen pavzira itd.
Matematike je vsaj v elektrotehniki ogromno, odvajanje in integriranje nobenemu ne uideta. Se pa vse začne z osnovami, pri MAT z računskimi operacijami pri fiziki z osnovnimi enotami, hitrostjo itd... Tisti ki se uči, se nima česa bati. Pač nebo toliko Štuka in zabav.
Osebno sem imel kar dosti neprespanih noči in veliko skrbi in straha. Povprečje vseh let na VS je bilo 9+, na MAG malo pod 9.
V teh petih letih sem izpit imel samo pri treh predmetih (če se prav spomnem) ostalo vse naredil z kolokviji.
Moje mnenje?
Učite se sproti in delajte z kolokviji, izven šole pa se ukvarjajte s tem, kar vas veseli (če je povezano z izbrano smerjo šole, toliko bolje).
Nikoli ne obupajte in verjemita vase, še posebej pri izpitih, kolokvijih in zagovorih.
LP
Isotropic ::
Ne vem zakaj vsi vidte eno švasanje??! Če bi bil zato organiziran poseben kader, bi bilo izobraževanje znotraj podjetji na veliko višji ravni kot pa švasanje! Bi bilo pa seveda odvisno na kateri ravni študiraš. Prakso (če že niso zaposleni) bi morali imeti tudi na magisteriju. Delaš pa take stvari, ki so dejansko na ravni fakultet, sicer je uvajanje brez pomena! Torej od kje si prišel na idejo o švasanju? Če se nekaj učiš na fakulteti in si za kakšno rabo, to pomeni, da lahko tudi v podjetju počneš kaj takšnega, kar je tvoji ravni izobrazbe primerno...
saj imas na 2. stopnji recimo preracun planetnega gonila in CAD, izdelavo orodja za brizganje plastike..., sam je pa vse tko na hitro narejeno (in obicajno povrsno zaradi prevec dela - glej pipijev post), da ne odneses nic od tega. itak tut asistent recimo ne obvlada zadeve tuk podrobno, da bi lahko svetoval glede kaksnih nians.
Pro_moted ::
V šoli greš pač čez vse površno in hitro, ker je enostavno preveč vsega. Planetno gonilo smo mi na 1. stopnji računali pri predmetu Gonilni mehanizmi .Pustil sem tudi vsaj 30 ur v modelirniku za izdelavo 3D modela. Večina jih je pa kar v AutoCadu narisala v 2D ker niso obvladali modelirnikov dovolj. Enostavno, kolikor vložiš, toliko lahko potem tudi pričakuješ. Brez dela ni nič.
AMD FX8120;GB 990FXA-UD3
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
PrimozR ::
eric_cartman je izjavil:
Govorim pa iz izkušenj, ker sam uvajam določene študente v delo, ki ga opravljam. Nekateri znajo povedat vse o teoriji..Ko pa program odprejo, se ti pa zdi, kot da so ga na šoli obravnavali samo 5 minut. In na živce mi gre to, ker moram nekoga poleg ene tone dela ki ga imam za opravit še uvajat. Torej ja. Za to bi moral bit poseben kader!
To lahko rečemo za popolnoma vsak program, ki se ga uporablja v stroki. V praksi se pač izbere na vajah enega in se tistega OSNOVNO predstavi študentom. V 30 urah vaj. Potem pa v industriji (primer citiran) slišiš jamranje, da se nekega programa ne zna oz. se ga vidi za 5 minut. Če bi želeli pokriti vse programe, bi lahko delali samo to, brez da bi izvedeli teorijo, ki deluje v ozadju programa. Ta teorija je pa bistveno bolj pomembna, ker ti da osnovo za razumevanje. Klikati po programu lahko naučiš čistilko. Pa ti to ne pomaga nič, ker ne bo vedela kaj počne s tem klikanjem.
Pa tista praksa enega semestra tudi ne pride v poštev, razen če bi radi imeli 10 let študija. Že tako se med seboj folk krega, kaj se bo predavalo in kaj ne, poleg tistih 30 do 45 predavanj in vaj imaš pa še projekte, tako da je težko izvedljivo že lahko obštudijsko delo. Da bi stran vrgel en takšen semester seveda podvoji čas študija.
Pa na magisteriju praksa seveda obstaja, reče se ji magistrski praktikum.
Ni idealno, seveda ni, ampak po drugi strani, kot rečeno, interes podjetja ni učenje. Vsi bi radi 2 leti izkušenj in par tujih jezikov. Kako je frišen diplomant drugačen od nekoga na praksi? Okej, tistega na praksi ni treba plačati, načeloma, ampak s finančno situacijo v državi, kakršna je, seveda vsak (no, nekatere lahko vzdržujejo starši) raje nafejka nekaj za prakso in dela nekaj, kar mu na bančni račun vrže par 100 €. Žal je realnost taka, da je treba preživeti.
Lebar ::
no živjo ... sem novi v tem forumu vendar me zanima nekaj kar nisem prebral v tej temi oz sem morda preskočil ... ali se lahko kot elektrotehnik po dokončani 4 letni izobrazbi vpišem v fakulteto za strojništvo?
bluefish ::
Lahko.
VS:
V 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje STROJNIŠTVO se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
UN:
V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa I. stopnje STROJNIŠTVO se lahko vpiše, kdor je:
- opravil maturo,
- opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: mehanika, fizika, matematika, računalništvo, elektrotehnika, ali tuj jezik; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi,
- pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
VS:
V 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje STROJNIŠTVO se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
UN:
V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa I. stopnje STROJNIŠTVO se lahko vpiše, kdor je:
- opravil maturo,
- opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: mehanika, fizika, matematika, računalništvo, elektrotehnika, ali tuj jezik; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi,
- pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: bluefish ()
antonx ::
kot u si ostali es tudi iscem delo v tujini oziroma v nemciji ali svici ,pred tremi mesci sem ostau brez sluzbe zdaj sam na zavodu. Star sem 31 let po izobra. sem strojni tehnik 1 leto sem delal kot konstruktor in nazadnje sem delau kot obdelovalec narocil za okna in vrat, nimam nekaj dost delovnih iskusenj 5 leta. Že dolgo časa razmišljam o tem kako bom enega dne živel srečno življenje v tujini. Ampak sem vedno imel službo, v kateri nisem užival, katera mi ni prinesla dovolj denarja za normalno življenje ampak tukaj je moj dom in tukaj imam prijatelje. Zdaj pa imam vsega čez vrh glave. Rad bi odšel nekam, kjer bom finančno siguren in predvsem srečen v življenju
rad bi delau v strojni stroki v nemciji ali svici ampak nevem kaj naj naredim da koncam 2 ali 3 letni strojni studij VI stopnjo nimam dost znanja ali iskušenj v strojni stroki ker vem da v nemciji jemljejo strokovni kadar ki so ze prej delali v svoji stroki
rad bi naredo nekaj od zivljenja in karijero v tujini a bi biu prestar ce bi konacau studij takrat bi imeu 33 ali 34 leto oziroma a bi zamudo pr tih letih!!!! to me že u v nedoglet matra
proso bi za nasvet ................
rad bi delau v strojni stroki v nemciji ali svici ampak nevem kaj naj naredim da koncam 2 ali 3 letni strojni studij VI stopnjo nimam dost znanja ali iskušenj v strojni stroki ker vem da v nemciji jemljejo strokovni kadar ki so ze prej delali v svoji stroki
rad bi naredo nekaj od zivljenja in karijero v tujini a bi biu prestar ce bi konacau studij takrat bi imeu 33 ali 34 leto oziroma a bi zamudo pr tih letih!!!! to me že u v nedoglet matra
proso bi za nasvet ................
Isotropic ::
isci direkt v nemčiji zaposlitev, brezveze hodit na faks, ker gledajo na izkusnje. lahko tut prek kaksnega slo posrednika, sam bodi previden.
antonx ::
zivjo
sem ze delal v svici 1 leto prek svicarske agencije in rez razmisljam ce bi tam vpiso na studij strojnistva star sem 31 let
prosim za nasvet..........
sem ze delal v svici 1 leto prek svicarske agencije in rez razmisljam ce bi tam vpiso na studij strojnistva star sem 31 let
prosim za nasvet..........
Pro_moted ::
Zakaj pa v Švico ? Če te res veseli strojništvo se vpiši na študij v Nemčijo ali bližnjo Avstrijo, pa se tam povežeš tekom študija z avtomobilsko, letalsko, ladijsko industrijo. Veliko je možnosti raziskovalnih del. diplom itd. Sam sem naredil 1 bolonjsko stopnjo v Sloveniji, 2. stopnjo bom delal v Nemčiji. Dela dobiti, tudi kot začetnik ni tako težko, je pa res da ne smeš it tja samo zaradi denarja, ker na začetku ga ni toliko več kot v SLO, da se pa daleč prilezt.
AMD FX8120;GB 990FXA-UD3
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
Isotropic ::
v nemciji nimas 2. stopnje izredno kot v slo, tko da ti bodo mogli v firmi izrecno odobrit (in bos delal zgolj part time)
Pro_moted ::
v nemciji nimas 2. stopnje izredno kot v slo, tko da ti bodo mogli v firmi izrecno odobrit (in bos delal zgolj part time)
Ja, na tem delam.Prihranil sem dovolj denarja da nekaj časa ni treba da dobivam visoke prihodke in mirno delam študij in zraven delno delo.
AMD FX8120;GB 990FXA-UD3
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
Anze21 ::
Pozdravljeni,
hodim na srednjo strojno šolo, v prihodnosti pa se želim vpisati na elektrotehnično ali strojno fakulteto.. V teh letih ko sem na strojni šoli sem ugotovil, da me bolj zanima elektrotehnika, vendar imam pomisleke glede strokovnih modulov. Učenje mi nasploh ni problem, matematika in fizika mi zelo ležita, mat bom delal tudi na gimnazijskem nivoju na maturi.
Zanima me vaše mnenje, oz. če se vam zdi to prevelik preskok glede na to, da sem na strojni šoli...
Hvala za odgovore,
lep pozdrav
hodim na srednjo strojno šolo, v prihodnosti pa se želim vpisati na elektrotehnično ali strojno fakulteto.. V teh letih ko sem na strojni šoli sem ugotovil, da me bolj zanima elektrotehnika, vendar imam pomisleke glede strokovnih modulov. Učenje mi nasploh ni problem, matematika in fizika mi zelo ležita, mat bom delal tudi na gimnazijskem nivoju na maturi.
Zanima me vaše mnenje, oz. če se vam zdi to prevelik preskok glede na to, da sem na strojni šoli...
Hvala za odgovore,
lep pozdrav
eric_cartman ::
Sam sem naredil prepis iz FS na elektro faks. Če bi rekel, da je elektro težja od strojne bi lagal.
Osebno mi je bila ravno strojna težja od elektro. Jst sm imel najbolj probleme s Trdnostjo ter statiko in kinematiko v prvem letniku. Še zdaj, se mi zdita to težja predmeta kakor katerkoli na elektro faksu. Ampak to velja za mene. Jst tega pač nisem in nisem poštekal.
Brez učenja pa seveda nobenega od teh ne boš naredil. Ampak glede na to da praviš, da ti gre dobro, se nimaš kaj bat. Še vsak, ki se je potrudil je tudi naredil.
Osebno mi je bila ravno strojna težja od elektro. Jst sm imel najbolj probleme s Trdnostjo ter statiko in kinematiko v prvem letniku. Še zdaj, se mi zdita to težja predmeta kakor katerkoli na elektro faksu. Ampak to velja za mene. Jst tega pač nisem in nisem poštekal.
Brez učenja pa seveda nobenega od teh ne boš naredil. Ampak glede na to da praviš, da ti gre dobro, se nimaš kaj bat. Še vsak, ki se je potrudil je tudi naredil.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: eric_cartman ()
Anze21 ::
Mi na strojni naprimer smo že delali neke osnove trdnosti, kar pač je na ravni sr. šole, in bi verjetno to na faksu tudi lažje razumel, na elektro faksu bi mi blo pa vse novo, niti se nisem še kaj poglabljav, verjetno bi mogel osnovne stvari el. tehnike se še naučit zdaj med sr. šolo, da neprideš brez osnov na faks.
Nekateri pa spet pravijo, če si hodil na strojno, moraš it strojništvo naprej, ampak js se veliko bolj najdem v elektro tehniki, kaki robotiki itd.
Nekateri pa spet pravijo, če si hodil na strojno, moraš it strojništvo naprej, ampak js se veliko bolj najdem v elektro tehniki, kaki robotiki itd.
PrimozR ::
Hja, to, če si hodil nekam, da moraš naprej, kaj pa potem gimnazijci?
Velikokrat se je govorilo,d a imajo an FS prednost študenti, ki so naredili srednjo strojno. Pa, sploh na drugi stopnji ter nasploh na uni programih, IMO temu ni tako, je preveč matematike, ki se na srednji strojni načeloma jemlje na nižjem nivoju, kot v gimnaziji. Pa srednja strojna je nekaj drugega, kot uni faks. Srednja uči 'šlosarje', faks pa inženirje. Saj je fino, da vsak zna vse, a to enostavno ni možno.
Velikokrat se je govorilo,d a imajo an FS prednost študenti, ki so naredili srednjo strojno. Pa, sploh na drugi stopnji ter nasploh na uni programih, IMO temu ni tako, je preveč matematike, ki se na srednji strojni načeloma jemlje na nižjem nivoju, kot v gimnaziji. Pa srednja strojna je nekaj drugega, kot uni faks. Srednja uči 'šlosarje', faks pa inženirje. Saj je fino, da vsak zna vse, a to enostavno ni možno.
Anze21 ::
Glede matematike imate prav, da se jemlje na nižjem nivoju, samo, mi mamo organizirane dodatne ure od 2. letnika naprej pa do mature, kjer predelamo snov, ki je pri redni uri ne obravnavamo, na gimnaziji pa jo, potem pa gremo lahko pisat maturo na gim. nivo.
DOOM_er ::
mah matematika ni nek hud bav bav,sploh pa ne na VSŠju. Sam nisem imel pojma preden sem prišel na elektro od elektrike, mi je pa matematika že od nekdaj šla odlično (sploh odvodi in integrali) tako da sem tudi OET naredil brez najmanjšega problema. Da se brez problema usest in naučit.
Robots will steal your job. But that's OK
šernk ::
Velikokrat se je govorilo,d a imajo an FS prednost študenti, ki so naredili srednjo strojno. Pa, sploh na drugi stopnji ter nasploh na uni programih, IMO temu ni tako, je preveč matematike, ki se na srednji strojni načeloma jemlje na nižjem nivoju, kot v gimnaziji.
ubistvu imajo prednosti pri tehničnih predmetih. s statiko, trdnostjo, teh. dokumentacijo itd. pomedeš na faksu potem se pa stvar zaključi. Ostalo imaš ogromno težav, ker vse preveč temelji na piflariji in ne razumevanju. gimnazijc se bo zadevo napiflu in bo pisal 9, strojnik bo zadevo pa razumel in bo pisal 6, predvsem zato ker ne bo znal vsega napisat kar bi moral.
sem končal VSŠ glavni predmeti so itak enako težki kot na UNI, problem UNIja je le da se zahteva znanstveno fantastiko ki ne bo dobesedno nikoli uporabna (če matematiko še nekako bi prežvečil, nisem mogel prežvečit piflarije pri kaj vem katerem predmetu (solidworks je bil na vajah...na predavanjih pa nekaj popolnoma mimo)). vaje sem takrat opravil z 9 na izpit pa zaradi prešolanja na VSŠ potem sploh nisem šel. aja pa na vajah so nas naučili natančno kako se SW zažene, od naprednih stvari pa 0 od 0 (kar bi mi dejansko danes ko iščem službo prišlo še kako prav ampak to se moram sam naučit!) in sem se na njih dobesedno dolgočasil pol leta. znat moraš neuporabne stvari od teorije, kar rabiš se moraš pa itak sam doma naučit. že VSŠ nima stika z realnostjo in gospodarstvom, UNI jo ima pa še stopnjo manj.
če te zanima elektro pojdi raje tja, itak se gre na faxu zadeve praktično od začetka. rabiš več dela da prideš notri ampak to je to. predmeti ki veljajo gimnazijcem za najtežje, se je pač osnove v srednji strokovni učilo 4 leta, to je pa edina razlika.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
darkolord ::
Ostalo imaš ogromno težav, ker vse preveč temelji na piflariji in ne razumevanju. gimnazijc se bo zadevo napiflu in bo pisal 9, strojnik bo zadevo pa razumel in bo pisal 6, predvsem zato ker ne bo znal vsega napisat kar bi moral.To si čisto mimo usekal. No, pa ostalo naprej tudi.
DOOM_er ::
VSŠ elektro te čez osnove elektrotehnike čisto lepo pelejo. Začnejo pri osnovnih stvareh in nadaljujejo na bolj kompleksnih. Hitro si prideš gor z vsem, je pa res da je tempo precej naporen.
Robots will steal your job. But that's OK
Mufasa ::
lifehack...Če si math geek pojdi na FMF, dokončaj z 9.5+ povprečjem uni smer, in glej kako se zavarovalnice tepejo zate...čaka te še kakih 4-6 let mednarodne šole aktuarstva v Londonu OB delu v ljubljani, vmes boš imel pa programersko plačo za ubadanje z matlabom/R-om v quant oddelku. Je res da je učenja/dela potem vseskupaj nekako toliko kot na kakšni medicinski smeri, a jebiga, vsaj nočnih ne bo treba praviloma delat, plačo boš imel pa še višjo in bondovski lifestyle. :)
"Es ist nicht genug, zu wissen, man muss auch anwenden;
es ist nicht genug, zu wollen, man muss auch tun."
- Johann Wolfgang von Goethe
es ist nicht genug, zu wollen, man muss auch tun."
- Johann Wolfgang von Goethe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Mufasa ()
Gladi ::
mah matematika ni nek hud bav bav,sploh pa ne na VSŠju. Sam nisem imel pojma preden sem prišel na elektro od elektrike, mi je pa matematika že od nekdaj šla odlično (sploh odvodi in integrali) tako da sem tudi OET naredil brez najmanjšega problema. Da se brez problema usest in naučit.
Če si mel matematiko pri Hafnerju, potem boljš da ne komentiraš zahtevnosti matematike.
Gladi ::
Mi na strojni naprimer smo že delali neke osnove trdnosti, kar pač je na ravni sr. šole, in bi verjetno to na faksu tudi lažje razumel, na elektro faksu bi mi blo pa vse novo, niti se nisem še kaj poglabljav, verjetno bi mogel osnovne stvari el. tehnike se še naučit zdaj med sr. šolo, da neprideš brez osnov na faks.
Nekateri pa spet pravijo, če si hodil na strojno, moraš it strojništvo naprej, ampak js se veliko bolj najdem v elektro tehniki, kaki robotiki itd.
Predznanje na nobenem faksu ne rabiš, ker te lepo peljejo od začetka do konca, pač v hitrem tempu. Seveda pa če ti poznaš od prej ti začetek študija malo olajša... tako da zaradi teh zadev ne skrbet.
eric_cartman je izjavil:
Sam sem naredil prepis iz FS na elektro faks. Če bi rekel, da je elektro težja od strojne bi lagal.
FE ali FERI?
Drugače pa, za FE ti povem da je težji od FS, ampak ne z vidika snovi, ampak zaradi tega ker imajo 95% predmetov ustni izpit( FS v Ljubljani v taki meri nima) ter FS ima za vsako malenkost snovi pri večini predmetov kolokvije, ki so na FE večja redkost.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gladi ()
darkolord ::
Drugače pa, za FE ti povem da je težji od FS, ampak ne z vidika snovi, ampak zaradi tega ker imajo 95% predmetov ustni izpit( FS v Ljubljani v taki meri nima) ter FS ima za vsako malenkost snovi pri večini predmetov kolokvije, ki so na FE večja redkost.Zakaj bi bil ustni izpit težji?
Gladi ::
Drugače pa, za FE ti povem da je težji od FS, ampak ne z vidika snovi, ampak zaradi tega ker imajo 95% predmetov ustni izpit( FS v Ljubljani v taki meri nima) ter FS ima za vsako malenkost snovi pri večini predmetov kolokvije, ki so na FE večja redkost.Zakaj bi bil ustni izpit težji?
Ker je dejansko potrebno pokazati razumevanje snovi in teorije, ki je za tem.(in zaradi tega se saj na našem faksu pokaže da je na ustnih precej večja selekcija)
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ! | Študent naj bo ali Kako in kam na fakulteto!!! (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )Oddelek: Šola | 343112 (5304) | nejc_nejc |
| » | Izbira faksa uni ali vsš FE (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 15558 (10500) | mr_chai |
| » | višješolski programOddelek: Šola | 4554 (3623) | marko181914 |
| » | Matematika FRI vs FS?Oddelek: Šola | 7497 (5327) | o3n3o |
| » | Studiranje iz VI na magisterijOddelek: Šola | 9192 (8550) | Isotropic |