Razmisljanje

Ni neumno in vnaprej out. IMO. Da je razmišljanje organizirano na relativno primitiven način, se čisto strinjam.

Velik del je res reprodukcija znanja, ampak tudi razmišljanje poteka - od tod tudi razvoj. Ampak še enkrat poudarjam, da takšnih je res malo.

ampak tudi razmišljanje poteka

kako razmisljanje...na kak nacin?

V temi Knjige, knjige, knjige sem podal recenzijo knjige "Concentration". V tej recenziji je tudi link do celotnega besedila.

Tam avtor razlaga delovanje misli. Um je osredotočen na eno stvar, recimo mizo. V trenutku se pojavijo asociacije na to mizo, recimo les, kuhinja, hrana, računalnik, pohištvo, predal, pisarna, učilnica, učenje.... Izmed teh asociacij um izbere eno, recimo učenje. Nadalje pa se na besedo učenje pojavijo nove asociacije, recimo učitelj, učilnica, šola, knjiga, zvezek, šolska torba, (miza ), sedenje, dolgočasje , spričevalo... Um spet izbere eno izmed asociacij in igra se ponovi.

Torej razmišljanje izgleda kot hoja: korak za korakom, vedno pa le po en korak. Um ne more obdelovati dveh stvari hkrati. Lahko skače od ene do druge, več pa ne more.

V bistvu je zadeva podobna kot "the brain" na Kurzweilovi strani (poglejte v temo "Z&T povezave").

Razlik med "pametnimi" ljudmi in "neumnimi" ljudmi je več. Prva je v številu asociacij, ki se ob eni stvari pojavijo, druga pa v hitrosti toka misli. Hitrost misli ne pomaga nič, če je asociacij malo (in obratno).

Avtor knjige "concentration" asociacije razdeli na 4 kategorije:

- del/celota: miza-predal, krava-rep, računalnik-matična plošča, volan-avtomobil....
- logična povezava: krava-mleko, žival-pes, miza-stol
- spomini iz življenja (stvari, ki se dogajajo dolgo časa ali pa stvari ob kriznih situacijah): zvezek-šola, zlom-gips, alkohol-maček (ja, jebat ga, mi je prišlo na misel), ladja-morje
- kvalitativne stvari: maček-mehkoba, sneg-belo, limona-kislo


* jaz stvari le navajam, kot sem jih prebral. Se mi pa zdi, da se s prebranim kar strinjam, čeprav IMO obstajajo še drugi načini razmišljanja. Predvsem takšen tok misli zelo težko razloži stvari, kot je uvid (rešitev problema, ko človek na ta problem sploh ne misli) ali pa, da se spomniš stvari, ko nanjo več ne misliš (jaz razmišljam, kako je temu in temu ime in se ne morem spomniti; ko neham razmišljati o imenu, ga v trenutku dobim v glavo - pogoj je, da neham razmišljati o tistem, kar bi se rad spomnil).

Se popolnoma strinjam s tabo, Thomas.

Na videz enostavne funkcije ali operacije lahko delajo fantastične stvari, če jih je veliko skupaj. Tako kot celični avtomati s popolnoma trivialnimi pravili generirajo čudovite fraktalne vzorce z neskončno detajli.

Samo mene pa zanima, če je zgoraj opisan postopek (asociacije) razmišljanja poslal človeka na Luno in izumil računalnik, ali pa je zraven še kaj drugega, kakšen drug proces. V bistvu, ali je proces asociacij EDINI proces mišljenja, kot to trdi avtor prej omenjene knjige ali pa le EDEN OD procesov.

Mnenje?

Ne vem, kako je narejeno.

Se mi pa zdi, da bi mehanizem asociacij v osnovi lahko bil kar zadosti, da "se misli".

Kaj zdaj ta "mehanizem asociiranja" še vsebuje? Ja, eno odločevanje, katerim asociacijam naj se sledi in katerim ne že.

Kaj je pa v drobovju asociacijskega mehanizma ... tudi če bi mislil da vem, bi bil tiho. Samo ne vem. Kaj še preprostejšega, po moje.

Mislim, da je kar dobro ujel osnovne mehanizme rzmišlanja dovri stari general problem solver (in derivati), samo da pri človeku to iskanje rešitve (simuliranje) poteka izrazito paralelno.

Mislim, da sploh ne razmišlja, verjetno dela vse še nagonsko.

Razmišljanje in zavest sta po mojem tesno povezana, dojenček pa zavesti še nima...

Pomojem dajete prevec zaslug nasemu "umu". Jst mam obcutek da vecina procesov poteka mimo nase zavesti; To se da lepo videt ce je oseba pod hipnozo, pod hudim stresom, ali pa samo tako utrujena da skoraj spi (primer zadjeva je moja voznja iz LJ do SK.Loke ne da bi se spomnil Medvod, Retec in Jeparce).

Tisto logicno povezovanje je pomojem lastnost nasega uma, oz. vsaj tistega dela za kerga smo kolikor toliko odgovorni, ga lahko kontroliramo.
Vse ostalo (vsi inputi ki jih je o-ho-ho) pa se nekak morajo procesirat v ozadju (tko nekak kot GUI/konzola ki se ga/je zavedamo, in kernel, ki se ga ne zavedamo). Kaj pa pride do nas (GUIja) pa mora ena stvar odlocat, ki je delno programabilna, ker nekateri posamezniki (recimo F1 vozniki ali bojni piloti) zavedno zaznajo veliko vec kot navaden smrtnik.

Se ne problem je pa brainstorming. To naj bi potekalo tako hitro da nimas casa razmislit preden nekaj izjavis. To se pravi da mora zadeva spet mimo zavednega filtra direktno iz mozganov ven. Tisto kar pa sprocesira celo zadevco in ji da obliko je pa nezavedni del.

S hipnozo je pa tkole: Normalni (zelo slab izraz sam se ne spomnim boljsega; pomenil naj bi osebo pod normalnimi pogoji, brez hudega stresa, ipd.) ljudje ne bojo nikol verjel da so piscanec in zacel kokodakat. Oseba pod hipnozo pa bo. Iz tega se hitro vidi, da preden sprejmemo neko informacijo kot resnicno (logicno), mora it skozi nekaksen filter, ki pa ga hipnoza (pa tud hud stres) izklopi. Torej procesiranje informacij v vecini sploh ne poteka na zavednem delu, ampak zavedni del sluzi le kot logicni filter (firewall, da bo glih vse kompjutersko;) za kernel, ki pa prebavi vse kar pride do njega.

O zavednem razmisljanju... hja, pred nekaj leti se mi je zdelo da gre pac za asociacije in povezovanja dosedanjih izkusenj in domislije. Potem sem pa zacel irgat Go, pa ta teorija nekak ne dela vec. Zavedno razmisljanje te lahko pripelje zelo dalec, nikol pa ne naredi "preboja" do necesa novega. Tisto "novo" se zmerom spomnimo "kar iz lufta". Da se bolje izrazim: Ko odkrijemo tisto "novo", se nam zdi da je to "novo" tako ocitno da pac tako mora biti. In to se preden logicno ocenimo situacijo. Torej najprej najdemo resitev ("novo"), sele nato jo logicno ocenimo. S kje potem pride ta resitev, ce ne iz logike(ker pred nastankom ni logicno ocenjena)?

Verjetno sem prevec zakompliciru ker sem mal utrujen... Upam da nisem napisu totalen BS