engadget - Če se vam zdi preveč odšteti 13.000 dolarjev za DVD predvajalnik Teac Esoteric UX1, se vam nasmiha sreča. Podjetje je namreč na tržišče poslalo za polovico in še malo cenejšega brata UX3.
Naprava predvaja formate DVD-Video, DVD-Audio, DVD-R/-RW, Video CD, SACD in CD. Pri ceni $6.000 se verjetno ne gre pritoževati, da ne podpira kodekov, kot sta na primer DivX in MP3. To ni mišljeno sarkastično, saj je naprava namenjena predvsem ljubiteljem zvoka ( audiofilom), ki ne morejo poslušati manjvrednih formatov. Več o njem na (prevedeni) domači strani podjetja.
Za digitialne gurmane must have, za audiofile pa le digitalni kockalizator zvoka. Tisti pravi tako ali tako še naprej prisegajo na klasične gramofone in LP-jke. Da njihova populacija narašča, kaže tudi porast prodaje vinilnih albumov, ki je lansko leto za 38.000.000 kosov presegla prodajo iz leta 2000. Prodaja digitalnih albumov je za faktor 100 višja, a je v upadanju.
"Vinyl has long been the go-to format for audiophiles. Often described as having a warmer sound than CDs, the quality of vinyl that people often try to put their finger on is its ability to capture the feeling of a live performance. Vinyl isn't exactly more 'clear' -- the frequent, but often avoidable, hisses and pops are actually what turn many people off from records. The appeal is that the recording is alive. Through the thin film of static, it actually feels like the instruments are in the room with you. The record also grows with you, degrading slightly -- but charmingly -- after each listen.
According to the RIAA, vinyl's percentage of overall sales doubled in 2004, grossing $110 million over 2000's $72 million. This growth came at a time when overall music sales dropped from $14.4 billion to $12.2 billion."
Več ali manj bi se dalo simulirat zvok vinilk na digitalnih zapisih. Samo napisat je treba tapravi predvajalnik, ki to dobro simulira. Me prov zanima česa se bi pol spomnili avdiofili, ko ne bi ločili predvajanja vinilk in digitalnega zvoka. A morda že ostaja kak tak predvajalnik?
PicNIK - to se je že zgodilo. Nemška audio revija, mislim da STEREOPLAY, je v 90tih skupaj spravil 100 ljudi. Med njimi je bilo 40 audioflov in 60 naključno pobranih s ceste (točnega razmerja se ne spomnim več). Na vrhunskem Hi-Fi sistemu v nekajkratni vrednosti povprečne slovenske nepremičnine, so potem predvajali posnetek iste založbe. En izvor je bil tako digitalen, drugi klasičen gramofon. LPjka je bila nova, da se odstrani možnost prepoznave šuma, ki nastane kot posledica "uničevanja" pardon, poslušanja LPjke.
Rezultat je bil, da nihče ni vedel, kdaj igra kateri izvor: analogni ali digitalni.
MrStein - v članku so navedli, da so "ugotovitve" poslušalcev na testu bile statistično enake ugibanju. V prevodu: ne audiofili zagovorniki analognege, kot zagovorniki digitalnega in še manj naključno mimojdočih, niso znali razpoznati, kdaj igra klasičen gramofon in kdaj digitalen.
EDIT: Skladbe so bile sinhronizirane in iz različnih spektrov glasbe (klasika, jazz, pop rock...). Med izvoroma se je preklapljalo v naključnem nesimetričnem zaporedju /ne simetrično izmenjeveje: 121212121/.
Stepni Volk,se strinjam. Poznam avdiofila, ki po lastnih trditvah vsekakor100% loči analogni zvok od digitalnega.
Hec je samo v tem, ker tudi komponira glasbo, ima en kup raznih škatlic med klaviaturami, do ojačevalcev. Takoj iz klasičnih analognih klaviatur ima digitalni echo efekt, ki vedno ne glede na nastavitve, pelje ves signal čez 16 bitne AD/DA pretvornike. Na srečo ne ve, da je tisti echo digitalen.