ENS - Znanstvenikom na Rice University je uspelo izdelati nanoavto, ki meri samo tri do štiri (odvisno po kateri osi merimo) nanometre. Za primerjavo - premer človeškega lasu znaša približno 80.000 nm.
Avto je sestavljen iz šasije, osi in koles, ki se vrtijo. Kolesa so sestavljena iz samo 60 atomov. Enega večjih izzivov je pomenilo pritrjevanje le-teh, saj je ves čas obstajala resna nevarnost, da uničijo vozilce. Težko je bilo tudi dokazovanje, da se avto dejansko pelje in ne drsi - to so dosegli tako, da so vozilo postavili na zlato podlago, ki jo je bilo potrebno segreti na 200 stopinj Celzija, nato pa premikanje snemali s posebnim mikroskopskim postopkom. Ekipa je za izpopolnitev postopka izdelave potrebovala skoraj osem let.
Mene pa zanima, a tile nanorobotki lahko tudi mutirajo, ali je to nespremenljiva struktura? In če mutirajo (se okvarijo tako, da potem delajo nekaj drugega), ali imajo tudi vgrajen sistem za samouničenje, če niso več to za kar so bili dizajnirani?
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
No ja temu nezaželjenemu spreminjanju se da izognit. Samo me zanima, če je takle nanoavto že na tisti stopnji, da iz nanoavta brez dodatnega posega človeka lahko postane recimo nanodvigalo.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Kje pa. Nobenih varnostnih mehanizmov ni in jih ne more biti, pri taki velikosti.
Sicer je pa to praktično epohalen korak. K full nano, seveda. Cinizem neumesten, šale ne tako smešne, da bi sploh porajtali nanje. Dosežek jih povsem zasenči.
na Inštitutu Jožef Stefan imajo Odsek za nanostrukturne materiale (K7), kjer se ukvarjajo tudi s tem, njihovi sosedi (Odsek za sodobne materiale-K9, se prav tako ukvarja z nanomateriali.
Po letu in pol dela lahko rečem, da je to zelo zelo zanimivo področje. Jaz sem se recimo ukvarjal s sintezo magnetnih nanodelcev reda velikosti manj kot 10 Angstromov.
In ja, v tem je prihodnost.
zee
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Zanimivo, kako vsi iščejo nek uporabni smisel v izdelavi tega "avtomobila". Uporabnosti v tem izdelku enostavno ni, kar pa ni nič tragičnega. Gre za velik znanstveni dosežek, ki je lahko pomembna stopnica k nadaljnemu razvoju nano tehnologije. Končni cilj nanotehnologije (kot ga jaz vidim ) so programabilni nano robotki, ki nas bodo popravljali od znotraj In mogoče ti nanorobotki ne bodo hodili ali drseli ampak bodo imeli kolesa in se bodo vozili. Tako pa ta avto že dobi nek smisel. Vse je treba praktično probati (pa čeprav se zdi na prvi pogled nesmiselno), če hočemo da gre tehnologija naprej.
Avto je pa dober že samo zato, da je zaprl gobec Smaleyu.
Se strinjam- sem glih to hotel reči.
Kar se samopopravila in replikacije tiče, bi za to morala biti zadeva za nekaj velikostnih razredov večja, verjetno na ravni celice ali še raje večceličnega bitja, seveda ob viru energije, neki inteligenci itd.
Seveda. Entropija in razkroj bosta zahtevali svoj davek v nano. Ampak ga ne bo problem plačevat milijardo milijard let najmanj ne. Se da restavrirat vsako napako in pognati zato nekaj fotonov okoliški prostor, da se ne dela sila entropijskemu zakonu.
Nekaj mi je padlo na pamet- a ne bi te zadeve bila uporabne že pri taki kompleksnosti ?
Recimo da narediš krioglo te velikosti z zunanjim inertnim ovojem, vendr filano z eksplozivom.
Recimo da je krogla prevodna (recimo da je iz platine, zlata ali česa podobnega) in da ima natačno določeno resonančno frekvenco na recimo 100 Ghz. Spustiš take kroglice pacientu v kri in fokusiraš relatvno slab vir RF vir v pacienta. Kroglice, ki jih kri prinese v fokus, raznese in pobijejo okolišnje celice.
To ne bi šlo ?
pozneje bi se lahko spomnil kakih kombiniranih trigerjev. Recimo prisotnost dveh frekvenc + encimsko proženje. Da recimo "bomba" zazna prvo celico, ko se nanjo prilima in da je hkrati v fokusu RF-a ali dveh itd.
Lahko bi imel recimo samo usmerjen blast, kjer bi nekaj molekul naredilo luknjo v ovojnici celice itd.
Aja, kar se samopoprvila tiče, se mi na prvi uč zdi bolj verjetna (vsaj pri teh velikostih strojev- do recimo kake celice) možnost redundance sklopov in specializirane stroje za popravilo okvarjenih.
Zdej ce bi tiste kroglice napolnil s cim uporabnim, recimo z kaksno od farmacevtshkih ucinkovin, bi bile zelo uporabne. O tem farmacevti sanjajo ze dolga leta: ciljana aplikacija ucinkovine na celico.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
