Slashdot - V našem drugem članku o nanotehnologiji smo zapisali, da je uporaba (an)organskih nanomaterialov skoraj neomejena, saj materiali kažejo precej boljše lastnosti kot ti, ki so v uporabi sedaj. Da je temu res tako, priča sledeča novica.

Izraelsko podjetje Isracast je razvilo anorganske fulerene volframovega disulfida. Zaradi lažje obdelave kot jo poznamo pri ogljikovih fulerenih, je raziskovalna skupina naredila večplastne cevke, ki prepletene v mrežo tvorijo material, ki je sposoben zdržati visoke obremenitve. Odpornost kvadratnega centrimetra je kar 250 ton, kar je petkrat več kot pri jeklu, zato bi se lahko sledeča pridobitev uporabljala za izdelavo zaščitne opreme, predvsem neprebojnih jopičev. Ker nanoprodukti izkazujejo tudi veliko manjšo gostoto kot konvencionalni materiali, nosilcu nudijo tudi več udobja. Še klik.

Kot smo napovedali, nanotehnologija prihaja z velikimi koraki...

TweakNews.net - Kot je ugotovila komisija, ki jo je ustanovil lastnik avtonomnih avtobusov, podjetje Connexxion, je prišlo do nesreče zaradi nenavadnega spleta okoliščin. Zadeva se je začela zapletati, ko je eno izmed vozil izgubilo povezavo s centralnim računalnikom. Zaradi tega se je avtobus ustavil in čakal, da se povezava ponovno vzpostavi, a ker je stal ravno na mostu, je s tem nekaj časa blokiral progo, preden se je umaknil na postajališče.

Druga dva avtobusa sta med tem čakala in ob sprostitvi ovire obenem prečkala most. Drug drugega sta videla prepozno, ker je sistem za zaznavo ovir prilagojen zaznavanju mirujočih objektov. Zavorna pot je bila tako predolga in sledila je nesreča. Proizvajalec omenjenih vozil, 2getthere, sedaj dela na rešitvah za preprečevanje tovrstnih primerov v prihodnosti. Izboljšali bodo pokritost s signalom, osvežili programsko opremo in tudi predpisali nove procedure. Vse skupaj naj bi bilo nared še pred novim letom, potem pa bodo začeli s testno fazo preostalih 4...

Wired News - Bliskovit tehnološki napredek je skozi ves človeški obstoj zagotavljala predvsem ena stvar - vojna. Obstoj in prevlada civilizacij sta bila pogojena prav z razvojem na tem področju, od grškega ognja in angleškega dolgega loka do smodnika.


UAV - Unmanned Aerial Vehicles (letala brez pilota) so prvi uporabili Izraelci v zadnji vojni s Sirijo. Rezultat je znan, Izraelci niso izgubili niti enega letala, medtem ko jih je druga stran izgubila 80. Posledično se je za zadevo ogrela tudi ameriška vojska, ki jih je kasneje s pridom uporabljala tako v prvi in sedaj še v drugi zalivski vojni. Vojaki na bojišču do sedaj niso imeli neposrednega nadzora oz. možnosti usmerjanja pogleda teh zrakoplovov, Northrop Grumman pa po novem obljublja prav to. S pomočjo različnih daljinsko vodenih plovil bodo vojakom na terenu omogočili...

Washingtonpost - Raziskovalcem na univerzi Nebraska je uspelo razviti posebne mini robotke, ki so namenjeni kirurškim posegom v telesu ali pa opremljeni z lučjo in kamero pošiljajo posnetke kirurgom neposredno iz bolnikove notranjosti.

Robotki so veliki približno 7,5 cm in imajo lahko pritrjena kirurška orodja, s katermimi je preko daljinskega upravljanja možno izvajati operacije v telesu. Tako bi lahko opravljali operacije na daljavo na primer na bojiščih, saj je za vstavitev robotka v telo potreben le majhen rez. Prvi preizkusi na živalih so bili uspešni, zdaj sledijo še poskusi na ljudeh, en robot pa stane 200 dolarjev in je namenjen enkratni uporabi.

ENS - Znanstvenikom na Rice University je uspelo izdelati nanoavto, ki meri samo tri do štiri (odvisno po kateri osi merimo) nanometre. Za primerjavo - premer človeškega lasu znaša približno 80.000 nm.

Avto je sestavljen iz šasije, osi in koles, ki se vrtijo. Kolesa so sestavljena iz samo 60 atomov. Enega večjih izzivov je pomenilo pritrjevanje le-teh, saj je ves čas obstajala resna nevarnost, da uničijo vozilce. Težko je bilo tudi dokazovanje, da se avto dejansko pelje in ne drsi - to...

Slo-Tech - Tomi Laptoš je spisal drugi del članka o nanotehnologiji. V prvem je predstavil predvsem teoretične temelje nanotehnologije, ki bodo realizacijo doživeli šele čez leta, v drugem pa rešitve, ki so na voljo že danes. Poleg tega je razkril tudi obete za prihodnost in dodal še nekaj temnih strani nanotehnologije. Prijetno branje!

Inštitut Jožef Stefan - Raziskovalna skupina z odseka za kompleksne snovi pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihajlovića je pred kratkim poročala o odkritju nove vrste nanostrukturiranih enodimenzionalnih materialov. Enostavna sinteza teh polimerom podobnih struktur, sestavljenih iz skupkov atomov (klastrov), ki so povezani v dolge verige (Molibdenum cluster polymers, v nadaljevanju MCP), premošča mnoge pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo pri izdelavi in pripravi prototipnih ogljikovih nanocevk v komercialne namene. Za slednje je pri MCP-jih poskrbelo podjetje Mo6, ki za tržišče trenutno lahko pripravi več 10g MCP-jev tedensko.

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

The Register - Če se bo trend nekaj zadnjih dni nadaljeval, mogoče v bližnji prihodnosti ne boste obiskovali več Slo-techa, ampak Slo-nano-tech. Mogoče res prikazano malce karikirano, samo dejstvo, da postaja nanotehnologija čedalje pomembnejši del našega življenja, pa verjetno postaja več kot jasno.

Da je področje res "vroče", potrjuje tudi sledeča novica. Raziskovalci "mazurske skupine" na Harvardu so namreč izdelali nanovlakna, ki imajo v premeru manj kot znaša valovna dolžina svetlobe, ki jo prenašajo. Princin prenosa po teh, 50-nanometrskih vlaknih silicijevega dioksida je usmerjanje svetlobe po površini, zaradi upogljivosti in nespremenljivega premera pa je tudi izgub malo ali skoraj nič.

Praktična uporaba odkritja se bo pokazali v informacijski tehnologiji in biomedicinskih ter sorodnih vedah. Z zmanjševanjem velikosti senzorjev, ki se uporabljaji sedaj, se bo predvsem povečala komplianca pacientov, kar pomeni, da bo tehnologija olajšala muke široki populaciji.

Poleg tega je treba...

Slo-Tech - NTT (Nippon Telegraph and Telephone) je nedavno pokrajšal še dve ničli. S svojim sistemom za litografijo s curkom elektronov jim je uspelo oblikovati tridimenzionalen objekt z natančnostjo 10 nm, s čimer so za kar stokrat presegli vse dosedanje metode. Te so povrh vsega še povečini za praktično rabo in pogosto uporabljajo rentgenske žarke, ki s svojo valovno dolžino omejujejo natančnost na velikostni red enega mikrona.

Tehnologija litografije s curkom elektronov sama po sebi ni nova, uporabljajo jo za izdelovanje dvodimenzionalnih vzorcev, napredek se skriva v prehodu v tri dimenzije. Za to je potreben mehanizem, ki omogoča vrtenje okoli vsaj dveh osi in določanje tretje koordinate. NTT je premagal obe oviri....

New Scientist - Načrt je tak, da bi viruse, ki lahko prodrejo v celice, natovorili z zlatom. Zlato bi tam (še vedno v virusu) poskrbelo za Ramanovo sipanje zelene laserske svetlobe. Manj kot milijoninka fotonov se udeleži tega dogajanja, vendar se zaradi zlatih nanodelcev tako ojača, da se bo notranjost celice in dogajanje v njej lepo pokazalo. Da ga bo mogoče posneti z resolucijo 30 nanometrov. Dobili bomo posnetke virusov in celic, natančne kot bi posneli notranjost hiše s centimetersko natančnostjo! Novica.

Teoretično ozadje.