48-urni delavnik

Bruselj - Evropska komisija je državam članicam Evropske unije formalno predložila kompromisni predlog sporne direktive o delovnem času ter se med drugim zavzela za postopno uveljavitev 48-urnega delovnega tedna brez izjem.

Želeli smo se približati stališču Evropskega parlamenta, ki je terjal prepoved podaljšanja delovnika čez predpisano mejo v roku treh let, so pojasnili v Bruslju.

"Zaradi razlogov, povezanih z ureditvijo trga dela," naj bi sledeč kompromisu sicer članice imele možnost za podaljšanje 48-urnega delovnika tudi po preteku treh let. A o tem naj bi odločala komisija, na katero naj bi članice naslovile takšno prošnjo, skupaj z utemeljitvijo, izhaja iz kompromisnega predloga. V Bruslju so pri tem opozorili na več elementov fleksibilnosti, ki so vneseni v kompromis, ki naj bi članicam, še posebej tistim, ki želijo ohraniti pravico do odstopa, omogočile sprejem novih rešitev.

Sprememba sistema šele leta 2012

Prvi element je dejstvo, da se bo 48-urni delovnik izračunaval na povprečju 12 mesecev in ne le štirih, kot to velja zdaj. Prav tako do sprememb ne bo prišlo hitro: če bo direktiva sprejeta leta 2006, bo v veljavo stopila leta 2009, kar bi spremembo sistema prineslo šele leta 2012, so povedali. Kot dodaten argument pa so navedli dejstvo, da niti v eni članici delavci v povprečju ne delajo 48 ur tedensko - splošen izračun za EU je 43,1 ure na teden.

Podaljšanje delovnika ne sme preseči 55 ur na teden

Da bi se približala zahtevam parlamenta iz prvega branja direktive v maju, je komisija predložila tudi, da nobeno podaljšanje delovnika ne sme preseči 55 ur na katerikoli teden, medtem ko je to mejo prej postavljala na 65 ur, nadalje izhaja iz kompromisa, v katerem komisija tudi predlaga, da imajo članice nova pravila pravico urediti ali s kolektivno pogodbo ali z zakonom. O spremembah morajo sicer obvestiti delavce ter poskrbeti, da njihov zdravje in varnost pri delu nista ogrožena.

Neaktivni del delovnega časa kot čas počitka

Kar se druge sporne točke, t. i. časa pripravljenosti, to je časa, ki ga delavec preživi na čakanju, tiče, komisija še vedno meni, da se mora v delovni čas vključiti le njegov aktivni del, torej čas, ko delavec dejansko dela, ne pa tudi neaktivni del. Da bi zbližala poglede s parlamentom, ki bi čas pripravljenosti v celoti vključil v delavnik, pa komisija predlaga, da se neaktivni čas ne šteje kot čas počitka.

Tako bi delavec, ki bi delal 24 ur, od katerih bi bil 12 ur na čakanju ter v tem okviru resnično aktiven šest ur, še vedno imel pravico do 11-urnega počitka, so še pojasnili na komisiji.

Velika Britanija na nove rešitve ne bo pristala

Kompromisni predlog bodo že v četrtek v roke vzeli ministri za zaposlovanje EU na zasedanju v Luksemburgu, kjer bodo med drugim opravili javno razpravo, o rešitvah pa naj bi se pogovorili tudi ob delovnem kosilu. Komisija sicer danes napovedi o njihovih pogledih ni želela dajati, diplomatski viri pa so nakazali, da zagotovo vsaj Velika Britanija ob podpori večje skupine članic na nove rešitve ne bo pristala. London vztraja, da se mora odstop od 48-urnega delovnika ohraniti tudi v bodoče, navajajo.

Članice morajo sicer spremembe sprejeti s t. i. kvalificirano večino, a Velika Britanija po navedbah medijev že ima dovolj podpore, da bo lahko preprečila sprejem rešitev, ki ji ne ustrezajo. Po sprejemu v Svetu EU bo predlog ponovno odromal v Evropski parlament v drugo branje. Diplomati v Bruslju pa napovedujejo, da bo postopek spreminjanja direktive o storitvah zelo dolgotrajen, njegov uspeh pa še zdaleč ni zagotovljen. Izvirni predlog sprememb je komisija sicer podala septembra lani. (STA)

Kaj menite?
Je kdo kunta kinte wannabe?

ma ja... v eni drugi pravljici mogoce...

Zdaj če bi kdo od vas dejansko preračunal ure to znese 5 dni po 9,6 ur(6 dni po 8 ur). Tak lepi čas. Zgoraj omenjajo 43,1, to je v 5 dneh 8,62(6 dneh 7,18333)... Gledano realno je to res pravo število ur. Zelo lepo bi bilo če bi zgornjo mejo dali 55 ur kot so omenili oz. bolje bi bilo še manj. Spet preračunano je to v 5 dnevih 11 ur(6 dnevih 9,1666...)

Zdaj če štejemo še to , da je nekako odmor/malica/whatever na dan dobro 1(eno) uro (vse skupaj, lahko razporejeno čez tisti del dneva) si v službi v 5 dnevih po 10,6(6 dnevih po 9 ur). Pa recimo da si tudi pol ure oddaljen od službe, je to vse skupaj 11,6 ur na dan. Preostane še ti 12,4 ur. Spiš še od 7-8 ur. Je to 4-5 ur za počitek oz. kaj drugače počneš. Kar je spet nekaj čisto normalnega.

Jaz se strinjam s tem. Lepo bi bilo videti , da bi delovni čas skrajšali na 7 ur. Zelo redka podjetja imajo to. (like Comtron) Za več, pa sem enostavno proti.

I trust you on this!

Ekonomija mora nujno eliminirati faktor človeškega dela, čimbolj. S tehnološkimi sredstvi, seveda. To, da danes ljudje delajo po 72 ur na teden, je nabolj svojevrstna oblika nedela v zgodovini. S svojim postavanjem znotraj delovnih procesov povzročajo zgago in zastoje. Kot policaj na sredi krišča. Bistveno boljš je semafor.

Kar se nikjer ne neha.

Thomas: policaj je lahko boljši od semaforja. Ker program na semaforju ne vidi koliko avtov je na kateri promerni smeri in se temu ne more tako prilagajati. No danes se deloma že prilagajajo.

Ko delam med počitnicami, je moj delavnik vedno 10-12 ur/dan, vsaj 6 dni na teden. Sploh nimam časa zapravljati prisluženih €. Pol se pa spomnijo, da bi oni trgovine prej zapirali in ne bi bile odprte ob nedeljah. Saj si cot nimam časa kupovati med tednom...

Saj ne delajo 7 na teden. Vedno je en dan fraj.

Dr M & Mr_Globus

Kaj ko bi si vidva takšne poste izmenjala na ZS.

Keyser Soze: jest na zalost nimam izbire. delam v precej znanem slo podjetju, ki ga nepoznavalci precej cenijo in misljo, da so tm bogovi, ampak tisti ki delamo tm, vemo, da je to dobesedno mucilnica, kjer garas za precej mizerno placo.
pr nas je odlok, ki ga je izdal direktor, da se dela od ponedeljka do cetrtka 10h, v petek in v soboto pa 8h.
tm delam od januarja letos, doma pa sm biu 1 soboto, pa se to sm se skor skregu z delovodjo.
tko da, ce hocem met sluzbo, morm delat. pa da ne recem, da mormo usi 100% sponat ko norci.


edit:

Nehaj v tem stilu, ker me naravnost siliš v bolj drastične ukrepe.

a ti slucajno zgledam, kot da se kej sekiram?

ja, sam to mors dopovedat tistim pozresnim voluharjem.
kar pa mislm, da je zelo nemogoce.

Dr_M: one word: quit.

ja sej resno razmisljam. dobr, sej itak mi ta mesec pogodba potece in glede na to, kok dobr se z delovodjo razumeva, mam precej mal moznosti za podalsanje... se ne bom popolnoma nic sekiral, ce je ne.
sam tm se mi folk prov smili, ker delajo tm ze po vec let tako. pa vsako leto je hujs.

Se je pa hkrati treba zavedat, da Indijci, Kitajci in tudi Švicarji, so pa voljni delat "po 35 ur na dan".

Se pravi, če hočemo malo delat, moramo zelo dobro delat. Avtomatizirati procese, kar se le da!

Kaj doleti delavca ali oddelek, ki si zavtomatizira delo? Razen, da dobi delo še drugih - nič.

Problem je v samem "plačilu po delu". Plačilo po narejenem - za kar firme SO plačane - bi morali tako začeti plačevati tudi delavce.

Thomas: to je skregano z vsemi principi socializma (ne tega enacit s socialno drzavo, prosim). Potem tisti, ki ne delajo, ne dobijo nic!

No, to je malo za hec.

Vsi, ki imamo lastna podjetja, smo placani natanko toliko, kot naredimo. Kar je najtezje je to, da se od podjetij pricakuje stalna rast dobickov, velikosti in vsega tega. Jaz verjamem, da moras delavca placevati proporcionalno z zneskom, ki ga prinese v firmo. Problem tega v sloveniji je, da drzava z dvigovanjem osebnih dohodkov hitreje kot linearno dviguje visino obdavcitev in prispevkov, kar to moznost malone ubije, ker si ne podjetje ne delavec obicajno ne zelita drzavi dajat 2x toliko, kot dobi sam delavec. To, da podjetje potem zasluzi manj, kot bi lahko, ce bi delavce placevalo najmanj, za kolikor so se pripravljeni delat, je irelevantno. Za razvoj podjetja je pomembno, kaj podjetje ustvarja, ne pa koliko zasluzi (vsaj po moje, zgleda nisem najboljsi kapitalist).

Tisto delo Kitajcev in Svicarjev je malo drugacno, kot ga obicajno razumemo... Saj zgoraj sem napisal, da v mojem delavniku jaz pocnem se vse kaj drugega, kot tisto, kar bi vecina ljudi smatrala za delo. Kitajci in Indijci in Svicarji in se vsaj tricetrt ostalega sveta pravzaprav, vsi delo opravljajo ali zelo "z andahtjo", ali pa dovolj storasto in nekvalitetno, da je koncni ucinek se malo manjsi.

Avtomatizacija procesov je tocno tisto, kar lahko (ce ne bo ta ista avtomatizacija patentirana) evropsko gospodarstvo naredi zelo konkurencno. Mimogrede: nasa drzava, ki se rada pobaha z elektronskim tem in onim, je v tem pogledu noro nesposobna. Ce hoces npr. izdajati elektronsko podpisane racune, potem moras to posebej prijavit na davcni upravi. Ce hoces s kaksno banko komunicirat po nekem normalnem protokolu, te samo debelo gledajo. Taka informacijska infrastruktura ni nekaj, kar bi spodbujalo razvoj v tej smeri. Jaz si avtomatiziram 90% vsega sranja, ki ga moram delat zaradi smesnih predpisov, preostalih 10% teh kvazinujnih opravil mi pa vzame vsaj tretjino mojega casa. Zakaj? Zato, ker imamo v drzavni upravi prevec zaposlenih, ki morajo nekaj delat. Ce je vse avtomatizirano, kaj naj potem z vsemi temi kokoskami, ki sedijo po pisarnah in prekladajo te neuporabne koscke papirja sem in tja?

Samo, če pogledate npr. ZDA, ki naj bi imele najbolj razvito gospodarstvo, tam je število delovnih ur na teden kar krepko nad povprečjem EU.

Avtomatizacija, lepo in prav.

Kako boste pa potem nezaposlenost zmanjšali? Z več izmenami al kaj?
Zanima me, kako se bo ob takem trendu prprečilo prehod iz 15% nezaposlenosti na 15% zaposlenost?

Ravno kapitalizem je najboljši način, da bo avtomatizacija dobra za ljudi.

Ljudje naj bodo lastniki strojev, od njihovega (dela strojev) naj živijo, lastništvo naj bo vse, delo naj ne bo nič!

Kapitalizem je najbolj logičen odgovor na to - kaj bodo pa delavci počeli? Bo brezposelnost?

Delavcev ne sme mnogo ostat, sami kapitalisti. Mnogo majhnih kapitalistov in država, ki skrbi za socialo iz davkov. Če je že treba, če nekateri res nimajo nič. Plačam davke z enim strojem, država ga da največjemu revežu - in ta ni več revež.

Čaranje s socializmom se pa lahko vse prehitro neha v gulagih in podobnih ustanovah. To smo že videli, to odsvetujem.

Nobenega razloga ni, da bi Mercator obdržal delavce, še po avtomatizaciji. Mogoče dobro plačano peščico.

Ostali naj si še pred tem kupijo delnic, da bodo lahko živeli od dividend. Ni pa seveda nujno, da so ravno Mercatorjeve taboljš, da bo ta sploh preživel.

Dobrodošli v kapitalizmu, da se reče!

Ne, Mercator ne bo imel denarja, da plačuje nekomu ki ni delničar ali država.

Če bi, bi bila njegova trgovska veriga kmalu zastarela, ker ne bi vlagal v nov razvoj in lastniki bi ostali brez premoženja.

Naloga gospodarske družbe je, da (v okviru zakonov) prinaša denar lastnikom. Nič drugega.

Ta lastniška družba ne bo statična. Čedalje boljše izdelke in storitve bo moral dobavljati vsak, kdor bo hotel ostati na tržišču.

Samo ena mejhna lepotna napaka je pri vsem skupaj. Tehnološka Singularnost bo itak prej, preden bo tole dobro zalaufalo. Če pa ne, bo pa TO avtocesta tja.

No, to je bilo bolj v prenesenem pomenu. :) Zgodilo se bo to, da bodo ostajali presezki denarja, ki jih bodo imela podjetja, ki jih bodo ali investirala v nadaljni razvoj (en del denarja) precej jih bo pa 'pobrala drzava', ki ga po ponucala za to, da se bo placevalo ljudi, ki so na 'zavodih'.

Ali pa bo merkator delavcu poleg odpustka in knjizice dal se en kup delnic, delavec bo pa potem zivel od dividend.

Koncni cilj je to, da bodo delali samo tisti, ki si bodo to res zeleli. Pa se ti bodo delali samo zato, da bo mir, ne zato, ker bi bili tako superiorni.

No, pa nekaj tistih, bo moralo delat, ki bodo skrbeli za avtomatiko.

> No, pa nekaj tistih, bo moralo delat, ki bodo skrbeli za avtomatiko.

V začetku ja. Ampak potem pa vedno manj. No, samo takrat se bo človeška era že kar neha(va)la.

Jaz nisem tak optimist, pa dovolj domisljije imam, da si zmislim kak strasnejsi scenarij:

Sistem z delnicami se ne bo podrl: pescica tistih, ki ima dovolj bogastva, bo pokupila cel svet, ker bo to mozno zaradi vedno vecje revscine v regijah, ki se jih bo umetno drzalo nazaj v tehnoloskem razvoju (kot zdaj to pocnejo nekateri lobiji, npr. tobacna in naftna industrija). Ljudje se bodo svojim pravicam odpovedali (zavestno), ker ne bodo poznali svojih pravic in obveznosti v tej igri prihodnosti. Ko se bo nasel tip, ki bo karizmaticno razlozil, kako je za vse kriva vladajoca elita, bo spet tekla kri.

To smo videli ze velikokrat. Zgodovina se rima, pravi Twain.

To kaj hočejo doseči z zmanjšanjem delavnika in da se v nedeljo ne dela, temu se reče humanost. Roboti lahko delajo 24/7 , računalniki lahko delajo 24/7... ljudje nismo roboti. Malce logike bi vam prav prišlo.

Keyser Soze, that is my point exactly! Dejstvo je, da se bolj ali manj vbsi pritožujejo/-mo nad premajhnimi plačami. Dobro vemo, da se ne bodo v hitrem roku zvišale (če se sploh bodo) zakaj bi se potemtakem branili dodatnega zaslužka? Jaz se ga ne bi. Poleg tega pa: mar ne bodo potem potrebovali celo manj zaposlenih kot sedaj?

Višina plače ni relevantna pri tem. Oziroma, glavni argument sindikatov je bil pomanjkanje časa z družino. No, tudi petkrat večja plača ne bi trgovkam prinesla več časa ...

Ja, dobro so naredili, zdej bojo lahko več časa z družino, pa ne samo v nedeljo, ampak tudi ponedeljek, torek, sredo...
En dan na teden moraš imet frej, če ne, se to reši drugače kot z prepovedjo delat na nek dan. Sindikati nesposobni.

A je humano nekomu, ki bi rad delal in bi mu ekstra dinar prišel prav(še toliko bolj, ker je v tem času bolje plačan), reči ne ne smeš? Bodi z družino, ki ima zgovlj za osnovno preživetje.

Kaj ko če bi razumel da pišem zelo splošno. In ne za del populacije oz. za določene ljudi. Tisti ki hočejo več delat/več denarja pa naj povedo. Sem prepričan da se vsepovsod da zmenit tako. Pa če hočeš lahko delaš dve izmeni, mene ne briga. Jaz bi rad nekaj časa preživel z domačimi in nekaj časa imel zase. S predpostavko da delam celi tedn 8 ur , od tega mi ostane 4-5 ur časa na dan za vse ostalo (glej moj prvi post za podrobnosti) bi zelo rad imel več kot pa samo en dan časa z ljudmi.