Močnik o slovenskem mainstream novinarstvu

V četrtek je Radio Študent objavil tole kolumno prof. Rastkota Močnika (oddaja Terminal). Meni se zdi zelo zanimivo in zelo dobro napisano. Sicer se osebno ne strinjam s predlogom tega zakona o RTV, ker sem mnenja, da gre za poiskus spremembe javne TV v državno (pod javna TV imam v mislih seveda idealen model BBC, ki naj bi se mu RTV Slovenija približal). Skratka to, da bi javna TV postala državna, se mi zdi sporno zaradi neodvisnosti novinarjev. Vendar Močnik v svoji kolumni izpostavlja eno zelo pomembno zadevo in sier hlapčevanje novinarstva (kot pravi sam).

Sicer je problem, ker bi njegov prispevek lahko razumeli kot udarec proti tistim novinarjem, ki se sedaj borijo za neodvisnost, vendar pa vseeno ne gre za podporo temu predlogu zakona. Novinarji in Močnik se torej načeloma borijo proti isti stvari, vendar Močnik opozarja na bolj splošen problem in se navidez postavlja proti novinarjem.
Vsekakor mi je njegovo razmišljanje zelo zanimivo in provokativno (v pozitivnem smilsu). Kakšno pa je vaše mnenje?


DVOLIČNOST SLOVENSKEGA "MAINSTREAMOVSKEGA" NOVINARSTVA
Prispevek za oddajo Terminal na Radiu Študent, 14. 4. 2005
Rastko Močnik

Danes zvečer bo francoski predsednik Jacques Chirac na prvem programu francoske TV razpravljal o predlogu evropske ustave z 80 mladimi ljudmi, ki jih bo izbral inštitut za raziskave javnega mnenja. Ta poteza francoskega predsednika in javne TV je zbudila val protestov: namesto da bi predsednik države poskrbel za korektno in pošteno razpravo med privrženci evropske ustave in njenimi nasprotniki – bo sam propagiral ustavni predlog in se šel javno pedagogijo.
V Franciji je ob problemu predloga evropske ustave položaj podoben kakor je bil v Sloveniji ob vstopanju v zvezo Nato. Celotni francoski politični razred z izjemo skrajne desnice in skrajne levice podpira ustavni predlog. Zastopniki vodilnih strank, ki podpirajo ustavo, si prisvajajo javni prostor – in sam predsednik države, namesto da bi skrbel za izvrševanje ustave in torej za pošteno razpravo – navija "za" in se noče soočiti s tistimi, ki zagovarjajo zavrnitev ustavnega predloga.
Razliki sta le dve: prva je, da so francoski novinarji protestirali proti nekorektni politiki francoskega političnega razreda in predsednika države še posebej. Slovenski novinarji so bili tiho. Še huje: ko je vlada liberalnega demokrata gospoda Antona Ropa nesramno gonila propagando za Nato z javnimi sredstvi, so bili slovenski novinarji tiho. Ko je vlada liberalnega demokrata Antona Ropa 14 dni pred referendumu o vstopu v Nato zapovedala embargo na nasprotna mnenja, je tukajšnja novinarska skupnost to zapoved tiho ubogala.
Druga razlika pa je, da je po raziskavah javnega mnenja trenutno 53 % Francozinj in Francozov proti sprejemu predloga evropske ustave, le 47% je za predlog. Predlog evropske ustave lahko na francoskem referendumu 29. maja pade.
Razlika je še ena – in ta je nemara najpomembnejša. Ko je tukajšnji politični razred sklenil, da v Sloveniji ne bo referenduma o evropski ustavi, so bili tukajšnji novinarji in novinarke spet tiho. Niti toliko se niso potrudili, da bi tukajšnjemu občinstvu pojasnili, kaj bo politični razred sprejel namesto državljank in državljanov. Zato tukajšnji novinarji seveda še zdaleč niso omogočili "široke in demokratične javne razprave" o predlogu evropske ustave, ki lahko zelo temeljito prizadene vse nas.
Pri Nato paktu in pri evropski ustavi je bilo slovensko novinarstvo tiho. A včeraj se je Društvo novinarjev Slovenije le oglasilo. Zahtevalo je "široko in demokratično javno razpravo". O članstvu Slovenije v Nato paktu? Ne. O predlogu evropske ustave? Kje neki. Pač pa o osnutku zakona o Radioteleviziji Slovenije. Kadar gre za državljanke in državljane, je novinarsko društvo tiho in disciplinirano. Kadar gre za novinarske koristi, pa zahteva "široko in demokratično javno razpravo". Kakor da ni prav od novinark in novinarjev odvisno, ali bo kakšna razprava široka, demokratična in javna – ali pa je nemara sploh ne bo.
Ko je domnevno "socialdemokratska" ministrica v prejšnji vladi vpeljala knjižnično nadomestilo, so slovenska občila dan za dnem objavljala podpore vladni politiki iz vladnih in pisateljskih krogov. Mnenja tistih, ki so menili, da knjižnično nadomestilo ogroža sistem javnih knjižnic, so slovenska občila dobesedno cenzurirala. Občila objavljajo rasistične norosti strankarskih politikov – cenzurirajo pa nasprotna stališča, celo če prinašajo zgolj pozitivne informacije, ki jih ta ista občila ali prikrivajo ali ponarejajo. Ali so slovenski novinarji in novinarke omogočili široko demokratično razpravo o "izbrisanih"? Ali so omogočili javno razpravo o "Bolkesteinovi direktivi" – to je, o privatizaciji in liberalizaciji javnih storitev? Ali so slovenski javnosti sploh predstavili gospoda Fritsa Bolkesteina, nekdanjega evropskega komisarja v Prodijevi komisiji, sicer pa slovitega bojevnika proti imigraciji in proti islamu?
Ne, tega slovenski novinarji in novinarke niso storili. Pač pa zdaj zahtevajo javno itn. debato o zakonu, ki javno televizijo podreja vsakokratni oblasti. – A ob dosedanjem početju javne televizije, pa tudi slovenskega novinarstva nasploh, se zdi, da sedanja vlada popolnoma po nepotrebnem neti spopad z novinarsko srenjo. Namesto novega zakona, s katerim hoče vlada uzakoniti novinarsko hlapčevanje – bi bilo bolje, da bi jim zgolj pustila nekaj časa, da se prilagodijo na novi položaj. Njihovo dosedanje ravnanje, zlasti pa dosedanja politika javne TV dokazujeta, da bi vlada zanesljivo dosegla svoj namen tudi brez poniževalnega zakona.

O DVOLIČNOSTI SLOVENSKEGA "MAINSTREAMOVSKEGA" NOVINARSTVA sem v današnjem TERMINALU razmišljal Rastko Močnik.

Noben IMO ne pritiska, pri marsikaterem je to pač 'navada' iz bolj rdečih časov...

Je pa R. Močnik mogoče edini sposobni kritični levičarski intelektualec med slovenskimi teoretiki . Niti trzne ne na desničarsko ali populistično stran, ne v pisanju, ne v mišljenju. Ker je še predrevolucionarni tip levičarja ( nekrvav) ima vso moje spoštovanje za doslednost mišljenja in kolikor je v ˝ njegovem opisu del˝, delovanja.
Ne glede na nazorsko usmerjenost (ali prav zato) , je lahko vzor za intelektualce vseh smeri v Sloveniji !

Sem ga pa nahvalil, LOL !

LP. IgorGrozni

Jah no sej prov. Kakšna prijazna beseda na bojnem polju idej, sploh ni slaba stvar. Pa če je namenjena še tako ljutemu sovragu.

Dva moja ljuta sovraga sta se počila tukaj. Eden je levičar Močnik, drugi je multirateralec Chirac. Komu dam prav?

Nisem dovolj pameten, da bi videl izid referenduma v Franciji. Če bodo zavrnili ustavno pogodbo, bodo Francozi tisti, ki bodo krivi za nekolikšen polom EU. Če bodo sprejeli ustavno pogodbo, bo Močnik "imel prav".

Lep hudič.