V dobrih starih časih smo porekli, da je ISDN hiter. Potem je prišel ADSL, ki je bil resnično hiter. Kaj je hitrost danes? Satelitski internet, najeti vod? Nemara optične povezave do Frankfurta?
No, znanstveniki so nam pokazali, kaj pomeni resnično hitrost. V poizkusu, ki je, jasno, uspel, so uspeli prenesti 6,7 GB podatkov v manj kot minuti. In ne, tega rezultata niso dosegli v kakšnem laboratoriju v optimalnih razmerah, temveč kar na 11.000 kilometrih dolgi poti med Sunnyvaleom, USA in Amsterdamom, Nizozemska. Z malo matematike lahko ugotovimo, da so se podatki, ki so, mimogrede, ustrezali velikosti dveh povprečnih DVD-jev, pretakali s hitrostjo prek 923 megabitov na sekundo, kar je 3.500-krat več kot je hitrost povprečne broad-band povezave posameznika v svetu.
Podatki kakopak niso bili poslani prek klasičnega interneta, kot ga poznamo, marveč prek njegovega prihajajočega naslednika, Interneta2, ki ga trenutno preizkuša že prek 200 univerz širom sveta. Poudarili so še, da do tovrstnega prenosa podatkov v realnem času, ki se bodo merili v pentabajtih, ni več daleč. Prihodnost je svetla ...
