Udomačene figure

Tamau sinko predlaga, da bi figure, ki jih pri šahu pobereš nasprotniku, lahko udomačil.

Samo rabu bi ene naštrikane ali nakvačkane kiklce v črni in beli barvi, da bi z njimi oblekel in označil zajete in udomačene figure. Če imaš recimo bele figure, imaš še 15 belih krilc, v katere oblačiš nasprotniku odvzete figure. Za kralja ni treba.

Postavljajo se tri vprašanja:

- kam dati tako figuro in kdaj?

- bi bila igra potem trivialna?

- kdo bi naštrikal dodatno opremo. Bi kar razparali kakšne stare tangice?

Zanimiva ideja, Thomas, še bolj zanimivo je pa to, da jo je dobil otrok. Japonski šah, šogi, ima natanko tak princip: ko nasprotniku vzameš figuro, postane tvoja. Ampak oni igrajo s špičastimi ploščicami. Vse figure so enake barve, čigava je katera se pa ve po tem, kako je obrnjena: špica vedno kaže proti sovražniku.

Ujeto figuro lahko daš nazaj na ploščo kadarkoli in kamorkoli, postavitev figure pa šteje kot poteza. Figuro seveda obrneš s špico proti svojemu nasprotniku. In ker sem šogi že igrala, lahko rečem, da taka igra sploh ni trivialna, ampak presneto zanimiva, napeta in polna preobratov.

Če bi se hotel to iti z domačim šahom, bi lahko imel ploščice, na katerih bi bila narisana figura, in bi bile na eni strani črne, na drugi pa bele. Seveda se potem postavlja vprašanje "napredovanja" kmetov: prvič, kaj narediti, če kmet legitimno pride do zadnje vrste in ga hočeš "upgrejdat" (mogoče bi kaj dal nanj?), in drugič, če ti nasprotnik vzame kmeta in ga v naslednji potezi postavi na zadnjo vrsto in hoče še eno kraljico (to bi bilo po moje treba prepovedati).

Mja, glede postavljanja figur, da ne bo preveč izrabljanja bi jaz predlagal, da se jih postavi na polje, kjer igro začne figura, ki jo je pojedla. Če je polje zasedeno, potem na tisto, ki je najmanj oddaljeno, v primeru večih opcij pa lahko izbiraš.

Igro dela zanimivo to, kar je omenila demoness. Možnost preobratov. Potem gremo po takem adrenalin--plot--reward raftingu skozi igro.

Vprašanje je, katere še, poleg že ene par 10 sprememb v zgodovini šaha, so še oportune. Recimo tista finta, po kateri začneš z dvema potezama je trivialna, beli zmaga. Rošada in "v prehodu" pa sta definitivno pripomogla k zanimivosti.

Mato,

Mislim, da položitev figure tja, od koder je prišel napadalec ni slaba. Ampak to je dovolj. Če se ne da tako, potem naj se sploh ne da! Podobno kot ne moreš skočiti s konjem, če s tem odkrivaš šah.


ALIEN,

Kolk ste to že špilal?