Ali pop-tvjevcem sploh dela email?

poklici jih?

Jaz sem jim enkrat pisal in dobil odgovor po dobrem tednu...

Hja, počasnost, ali pa so te dali na "ignore". Mogoče niti prebrali niso, kaj jim pišeš, ker jim naslov ni bil simpatičen, kdo ve

[odstranil spam --moderator]

ne. Poklici jih.

A kdo ve številko?

POP TV je bil pred časom tarča "hekerskega" napada, za kar so po mojem mnenju odgovorni njihovi administratorji, ki so slabo zasnovali sistem.

Vendar pa ima POP TV tudi sicer precej čudno prakso objavljanja kontaktnih podatkov. Spomnim se primera Vladislava Stresa, ki je bil opisan v Medijski preži.
Tule:
http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/19/analiza/#8

"Čakal sem in čakal, a odgovora na mojo zahtevo od nikoder. Štirinajst dni po moji zahtevi po popravku in odgovoru 25. 9. 2003 sem preko elektronske pošte na PRO PLUS, D. O. O. oz. POP TV, Tomažu Peroviču, uredniku informativnih oddaj, in Alenki Arko, urednici oddaje Preverjeno, ponovno poslal zahtevo. Tokrat s konkretnimi navedbami, kaj naj se popravi in s predlogom, da se naredi še ena oddaja. Trdil sem, da je posnetega materiala dovolj. Želel sem le, da se pokaže celovit razgovor med menoj in dijaki (v 10-minutni oddaji je neposrednega pogovora med menoj in dijaki manj kot 1,5 minute, če pa odštejemo še uvodno neproblemsko srečanje, pa je tega ok. 1 minuta). Daleč največjo minutažo imajo namreč komentarji, risana animacija, v kateri učitelj pred mirno sedečimi dijaki pleše po katedru … Želel sem, da se čim večji del spora uredi po mirni poti. V tem pismu sem posebej prosil za razgovor. Tudi na to pismo odgovora nisem dobil. Zato sem šel večkrat na POP TV, točneje do vratarjev POP TV na Krančevi ulici 26, kjer je sedež tega televizijskega kanala. Tja sem se odpravil tudi 26. 9. 2003. Tega dne sem Alenko Arko, skupaj z novinarko oddaje Preverjeno Pal, našel pri kosilu v gostišču ob vhodu v POP TV. Počakal sem, da je s kosilom zaključila in že sva se z Alenko Arko pogovarjala o mojih zahtevah. Pogovor je trajal pol ure. V pogovoru sem urednici oddaje opisal svoje probleme. Na vprašanje, ali je prejela elektronsko pismo z mojim predlogom in zahtevami, mi je odgovorila pritrdilno. Odgovorila mi je, da se bo o problemu še posvetovala. Odgovora pa tudi tokrat nisem dobil. Na telefonske klice se ni javljala, podobno je bilo s Tomažem Perovičem – bil je nedosegljiv. Ko sem ga istega dne (26. 9. 2003) srečal na stopnicah poslopja POP TV, je dejal, naj ga pokličem naslednji dan. Naslednji dan je bil nedosegljiv. Toda nisem odnehal. Teden dni pozneje (3. 10. 2003) sem šel ponovno na POP TV in »pri kavici« v kavarni poleg POP TV zagledal Alenko Arko skupaj z Darčem Dretnikom. Počakal sem minuto, dve in jo srečal ob vratih v televizijsko hišo; tu sva spregovorila par stavkov. Dejal sem ji, da so dobili možnost, da naredimo odgovor v obliki oddaje in da rešimo problem dogovorno. Ona pa, da mi ne more povedati nič novega. Zvečer sem na internetu pogledal razvid medijev. Videl sem, da je odgovorni urednik Čakarmiš. Toda pogledal sem tudi datum spletne strani – 1. 1. 2003. Zastareli podatki!? Kaj zdaj!? Nekaj dni pozneje sem raziskoval naprej, kdo je odgovorni urednik pri POP TV, da bi vedel, na koga naj naslovim zahtevek za popravek. Na POP TV sem se počutil že kar domače. Prvega, ki je bil videti kot šef, sem vprašal: »Ali veste, kdo je ...?« Nato sem ves divji in besen iskal naprej. Glej ga, našel sem znanca. Novinar zaposlen na POP TV mi je izdal ime, točneje le priimek. Priimek je »izdal« na konspirativni ravni: »Nikomur ne povej, da sem ti jaz povedal. Odgovorni urednik je Slak.« No, pozneje sem našel Uroša Slaka, našel je čas za klepet in sva šla »na kavico«. Takoj sem ga vprašal. »Ali si ti odgovorni urednik na POP TV?« Dejal je: »Ne! Jaz ne!« »Kdo pa je?« »Ne vem! Glede odgovornosti je tako, da vsak urednik odgovarja za svoje delo. Jaz odgovarjam za Trenja.« Pozneje sem izvedel, da obstaja še en Slak, Gorazd Slak. Tokrat je puščalo pri enem od vratarjev. Mali namig, pa sem vedel. Na POP TV je torej več Slakov. Tako sem na zahtevi za popravek prečrtal Čakarmiša. In – naredil usodno napako. Po sodnem postopku, preko katerega sem želel doseči objavo popravka, mi je odvetnik dejal: »Zajebali so nas, zajebali smo se!« Sam sem mu očital, da so na POP TV krivi, če sem tožil napačno osebo, saj bi mi morali dati informacijo o tem, kdo je odgovorni urednik, da bi morali plačati kazen zaradi onemogočanja izvajanja zakona o medijih, onemogočanja ustavne pravice do zagovora, časti in osebne integritete, da so, kot kaže, zavajali celo sodišče …"

Tako, da če ti ne bodo odgovorili na mail, si lahko zamišljaš kaj bo še sledilo...