Srednješolska slovenščina - književnost in pranje možganov...

McHusch, ampak ko bi vsaj ucil "pravilno" skupi spravit en stavek, potem pa to nekako v odstavke in v neko celoto. Ce v celem letu pises 3 spise (pa se tiste sm si prej doma napisal, ker mi je tema bila za bruhuhu).


by Miha

Ne vem ampak slovenščina gre tud men na živce. Tisti prilastki pa povedkova določila pa ne vem kake pike, črtice in vijuge še. Čist out. Pa da ne govorim o domačih branjih, crap od crapa. Mislm, ne bom reku, da ne preberem nobene knjige. Včasih mi zapaše kakšno prebrat, ampak ne takih, na katerih se že prah nabira. Pa v bistvu so tko al tko zgrešene vsebine teh knjig. Kmetje me niso nikol preveč zanimal.

Kakšnga pomena pa je besedni zaklad? Da bi človek uporablju besede, ki jih pridobi iz lepopisja, bi moru živet v takem okolju, kjer bi se te besede non-stop uporabljale.

OwcA:
Po eni strani kle zagovarjas da je znanje te slovenscine vredno oh in sploh, po drugi strani so me pa do konca skockal v eni drugi temi, ker ne znam anglescine kaj dobro. Kak zdej, slovenscina ali anglescina?


by Miha

Jimi: zakaj se ti zdi, da je ali? Znat moras _oboje_. Ker ti je to osnova za vse ostalo.

Pa vsi povdarjate dolge stavke.

Ne nujno dolge (pravzaprav povedi, sestavljene iz večih stavkov), temveč slogovno dovršene. Če ti to uspe s preprostimi tudi prav.

Zato se mi ne zdi prav da v sš učence posiljujejo s knjigami. Ker dvomim da bodo na tak način dosegli, da bo kdo vzljubil knjige.

Nepojmeljivo kot se bo morda slišalo, ampak ni dovolj samo da bereš, vprašanje je tudi kaj bereš. "Doktor roman" se naj brez nadalnega umakne kakšnemu Scorsessju ako tako nanese.

Mogoče v kakšni prošnji za delo, ki me jo pa itak niso naučili pisat

Uradno prošnjo bi naj naučili.

Pri pouku književnosti v srednješolskih programih se obravnavajo reprezentativna dela literarnih obdobij. To so dela, ki po svoji zunanji in notranji zgradbi razodevajo nove slogovne, vsebinske ali idejne značilnosti nekega časa in se zaradi tega razlikujejo od del predhodnega obdobja. V kanon slovenske in svetovne klasike sodijo s teh stališč najboljša dela. Laična je trditev, da gre vselej za kmečko tematiko. Kot vemo, smo imeli Slovenci skozi zgodovino sicer res največ kmečkega stanu med prebivalstvom, vendar se je od tovrstne tematike odmikalo že razsvetljenstvo. Da ne govorimo o literaturi kasnejših obdobij, npr. literaturi iz obdobja moderne, ki je še enkrat po Prešernu dokazala, kako imeniten je slovenski jezik in na katera področja lahko posega enako dobro/uspešno kot vsi tuji jeziki. Rada bi zavrnila tezo o slovenski "kmečki" literaturi, ki je popolnoma zgrešena, saj so naši veliki pisci (med njimi tudi nezanemarljiv žensk) še kako posegali po drugih temah.

Nadalje bi želela pripomniti še to, da je irelevantno celo književnost soditi na osnovi (ne)prebranih knjig v srednji šoli, kajti književnost je še mnogo več kot samo to. V šoli je z učnim načrtom predpisan samo del klasike, na podlagi katerega naj bi dijaki začutili duh nekega časa. Učitelji bi naj spodbujali dijake pri branju predpisanih in tudi nepredpisanih knjig in če niste dobili prave spodbude (veliko je odvisno tudi od vzgoje staršev v otroških letih) za branje, zares obžalujem nastalo situacijo. A ker ste navsezadnje normalno razviti posamezniki, lahko sami posežete po knjigah, ki vas zanimajo. Gotovo bi bil vsak profesor vesel, če bi ga med govorilno uro obiskal dijak in mu zaupal, kaj trenutno bere, pa čeprav revijo Moj mikro (debata bi lahko tekla o publicističnem jeziku denimo), Aristotelovo Poetiko ali kriminalko Aghate Christie.

Besedilne vrste, kot sta prošnja ali življenjepis, ste se učili pisati že v 7. razredu OŠ, nadalje pa še v srednji šoli. V kolikor občutite primanjkljaj na tem področju, se obrnite na profesorja ali pa si med množico priročnikov za pisanje izposodite kakšnega, ki vas bo o tem poučil. Najlažje je kritizirati šolski sistem in profesorje. Treba se je zavedati, da je učni proces trikotnik - sodelovanje med učenci, učiteljem in učnim načrtom. Vsi členi morajo delovati pravilno, da celota funkcionira.

Pa še nekaj o slovnici. Vsak Slovenec naj bi v času šolanja spoznal vsaj približen ustroj maternega jezika, njegovo delovanje, spremninjanje ipd. Tako kot si se pri biologiji učil sestavo celice ali pri matematiki seštevanja. Šola pač da človeku nek horizont, to je njena poglavitna naloga. Kaj boš storil ti z njim v nadalje, pa je tvoj problem. Dejstvo pa je, da smo si različni, vsakega zanima nekaj drugega... če želiš priti na cilj, pač greš skozi ovire. Ljudje moramo težiti, da si jih zmanjšamo oz. prilagodimo. S sovraštvom do lastnega jezika, učenja slovnice, branja, literature navsezadnje dela človek škodo in oviro samo samemu sebi.

Lp!



[

Bannockburn:

> Ziggga, zdi se mi, da se na vsak način posiljuješ s svojim neslanim humorjem. Pazi, da se ne utopiš.

Čar posiljevanja s humorjem je, da tisti s "povprečnim" razumevanjem besedil ne doumejo sporočila in ga posledično tudi ne kritizirajo. Ne glede na to, koliko se jih dotika oz. v kolikšni meri jim približaš izrazoslovje. Težava torej ni v podajanju, ampak v sprejemanju. Naravno je, da nasprotno nastrojen osebek ne bo pripravljen spremenit mišljenjskega vzorca; tovrstno prepričanje -- IMHO -- posledično onemogoča tudi razmišljanje v nasprotju z nekim temeljnim prepričanjem, ki mu slepo [kritizersko] sledi.

p.s.: v temo, v kateri se krešejo mnenja i o smiselnosti del, ki svojega pomena ne dobivajo/sporočajo na ravni povedi (kar mora nujno veljat za tehnične publikacije, ki so jim "tehniki" nujno podvrženi), nepotrebno ovinkarjenje še kako spada.

Brez kemije in matematike v osnovni in srednji šoli nobeden nebi pisal na tale forum, brez leposlovja bi pa pomoje to šlo.

Saj so nekatere knjige v redu. Samo običajno so pa tiste za domače branje v srednji šoli malo čudne. Recimo Dogodek v mestu Gogi. To je blo mučenje k sem moral to brat. Večkrat sem se vprašal, če ni bil pisatelj duševno bolan.

Pa še ena cvetk iz ur slovenščine. Smo imeli Hamleta, ki je napisan po dejanjih, za prebrat. In potem je naša ljuba profesorica dala sledeče prašanje v kontrolko: kaj se je dogajalo v 6. dejanju v 2. delu (al neki podobnega). Tolko o tem, kako profesorji približuejo knjige učencem. Je rekla: kaj pa si niste povzetkov sproti pisal, tako kot si jih jaz (kot da smo pričakoval tako vprašanje). Zaradi takega in podobnih primerov pa sedaj sovražim klasična dela (pa verjetno nisem edini).

Pesniki in pisatelji niso ravno cvet inteligence. Ker so praktično vsi po vrsti iracionalisti.

Z močjo umetniških prvin nam nekaj sporočajo. To pa za to, ker v klasični debati popušijo. Klasična debata z argumenti, pa edina nekaj šteje. Skrivanje za plaščem umetnosti - je kvečemu znak nemoči. Zakrivanje bistva.

Skratka zadeve je treba jemat kot zgodbice za zabavo. Kot se otroci zabavajo ob Piki nogavički. Kar je nekaj pozitivnega in tudi edino, kar res šteje. Vrednost umetniškega dela se meri po pleasure/pain količniku, ki ga prinese pisatelju in bralcem. Nič drugega.

Da ne bi kdo slučajno kakšnih ideologij vlekel iz teh pisanj in jih poskušal udejanjati. Ker je vse bolj ali manj narobe. In ima slabe posledice.

Umetniško delo to očitno ni, o argumentih pa tudi ni ne duha ne sluha.

Maš kak argument? Ne?

Ti zgleda niti definicije besede argument, ne poznaš. Potem pa ni čudno, da jih vidiš tam kjer jih ni in ne vidiš tam kjer so.

No, ampak vrnimo se na temo. Navedite kakšna dela, ki imajo veliko uporabno vrednost.

Zase sem povedal, kaj smatram pod vrednost. Tudi kaj smatram pod vrednost nekega literarnega dela. Na kaj se to nanaša.

Od tebe pa tega še nisem slišal. Torej predlagam, da vsak pove, kaj je za njega vrednost oziroma vredno, ter posledično pove zakaj neko delo visoko kotira na njegovi lestvici vrednosti.

Stop it. [Back to topic.]

Navedite kakšna dela, ki imajo veliko uporabno vrednost.

Kaj pa je to uporabna vrednost? Knjigo preberem in s tem recimo uživam. To je neka uporabna vrednost, ne? Po drugi strani knjiga širi obzorja, širi besednjak, lahko tudi uči. Po drugi strani ohranja in razvija sam jezik. Spet uporabna vrednost. Knjiga je pač medij, reči da je vse kar je na nekem mediju zapisanega iracionalnega brezveze, je po mojem mnenju zelo predrzna izjava. Don Kihot iz Manche recimo - men ta knjiga kar nekaj pomeni. Če mi nekdo zagrozi, da mi jo vzame iz spomina, takoj dam 10 jurjev, da mi je ne. Najbrz nisem edini. Tko da je očitno kar uporabna. Tebi pa je verjetno uporabna bolj za podkurit kot za kaj drugega, imam prav?

Kaj pa je to uporabna vrednost? Knjigo preberem in s tem recimo uživam. To je neka uporabna vrednost, ne? Po drugi strani knjiga širi obzorja, širi besednjak, lahko tudi uči.

Ja to se strinjam. Velja pa tudi za filme, glasbo, ostalo umetnost.

Spet uporabna vrednost. Knjiga je pač medij, reči da je vse kar je na nekem mediju zapisanega iracionalnega brezveze, je po mojem mnenju zelo predrzna izjava.

Govorimo zgolj o "umetnostnih" besedilih - ne o knjigi kot mediju. Medij itak ni važen, lahko je cd-rom. Važno je kaj je na mediju zapisano.

No kaj pa vem, zaenkrat še nisem prebral knjige v kateri bi se lahko poistovetil s kakšno osebo. Niti ne z idejo knjige.

Bi mogu eno svojo napisat, a?

Zanimivo.

> No kaj pa vem, zaenkrat še nisem prebral knjige v kateri bi se lahko poistovetil s kakšno osebo. Niti ne z idejo knjige.

Tovrstna oddaljenost se mi ne zdi nič slabega. Morda ti omogoči, da se osredotočiš na druge prvine :-).

Ma jst ne vidim, kje naj sedaj to , kar te ucijo pri slovenscini, izkoristim?

Tisto, da te to vrze k razmislanju. Kakemu kej?

Pa to, da je to uporabno. Ja, samo uporabno ce to uporabljas. To bi lahko rekel za kake novinarje, pisce cajtngov in podobno. Sam ostali (ki nas ni malo!) si pa s tem kaj prida ne mormo pomagat. ;)
BTW, ne gledam glih kaj dosti Video spotnic, sam tam se mi zdi, da Peter Poles govori kar tako, pod domace (slovnicno nepravilno, na pol izgovorjene besede,...), pa je letos dobil viktorja za najbolj perspektivnega voditelja.

Skratka, slovenscina samo za hobi, ne pa v soli. ;)


by Miha

> Pa to, da je to uporabno. Ja, samo uporabno ce to uporabljas. To bi lahko rekel za kake novinarje, pisce cajtngov in podobno. Sam ostali (ki nas ni malo!) si pa s tem kaj prida ne mormo pomagat. ;)

Ljudje smo funkcionalno nepismeni le, če smo hkrati nepismeni Mi, ki tehnična navodila uporabljamo, in tisti, ki jih pišejo.

A prosim te, ne reci, da ti pač itak ne pišeš navodil. Bojim se, da boš s tem potrdil vse moje poste.

Slovenski trg je enostavno premajhen v primerjavi z svetovnim, da bi bil slovenski jezik sploh omembe vreden, kaj sele uporaben.

Osebno bi rajsi videl, da bi takrat, ko so nemci imeli vpliv na nas, spremenili to pokrajno v nemsko govoreco.

Ob prebiranju takih in podobnih izjav se globoko zamislim. Vsak Slovenec bi moral biti ponosen na svoj jezik, kulturo, zgodovino. Le kako bo kolega, ki je to zapisal (in njemu podobni), vzgajal svoje otroke? Že na začetku šolanja jih bo podkrepil s svojim negativizmom do lastnega jezika in tega predmeta v šoli. Saj potem pa res ni čudno, da je slovenščina najbolj osovražen predmet v osnovnih in srednjih šolah, če mladina dobi doma take (anti)vzgojne prijeme. In nazadnje smo vsega krivi učitelji ...

Majhnost slovenskega trga in naše države še ni vzrok, da bi tajili naše poreklo in naš lep in bogat jezik.

Vse te razprave, ki ugotavljajo, da je slovenščina nepotrebna, saj je brez koristi, se mi zdijo popolnoma zgrešene. Človek je celostno bitje in njegova pravica je, da dobi v času obveznega izobraževanja širši pregled po raznih področjih.

Sram naj vas bo vse, ki tako ponižujete materni jezik.

Perci...

Ja, metafore pa lepe platnice doprinesejo k pleasurju. Pravim samo, da če hočeš kaj pobirat iz knjig in udejanjat moraš fejst na KLASIČEN način premislit, če je okay. Edino to odloča o prav in narobe. Ne da si v nekem transu umetnosti. In delaš samomor, kot je za bralce ene knjige bilo značilno.

Viriana.

Jeziki so celotno zgodovino izumirali in nastajali novi. To ni nobena tragika - tudi če bo naslednja Slovenščina.
Se mi zdi pa že bolj tragično umiranje ljudi kot jezikov.

Mimogrede: imena jezikov se pišejo z malo začetnico (tako tudi slovenščina).

Eni to vse kr z veliko pišejo. Tudi Slovenski. Sčasoma bo mogoče postalo pravilo. Je bila celo razprava, kjer so bili navedeni argumenti, zakaj naj se vse to z veliko piše.

Nihče ne ve, kdaj bo naš jezik izumrl, ampak vsaj trudimo se lahko, da ga v času našega bivanja ohranjamo naslednjim generacijam in se do njega vedemo spoštljivo.

Mene nebi nič motilo, če bi uporabljal kakšnega drugega. Samo, da služi namenu - torej komunikaciji.

Ponos na raso ali jezik je pomojem nekaj neupravičenega. In rasa in jezik sta mešanica. Prva genov, drugi besed. Tujih.

Thomas vem, da je pisu kr vse z veliko. On je specialist za jezike. Tiste programske.

JimiBtn: V mojih očeh pišeš same bedarije. In ne razumem tvojega pogleda. Si prvi, ki ga poznam, ki postavlja materin jezik pod vprašaj ...

No ja, za tiste, ki so zabetonirani v sloveniji ja, kdor bi pa rad sel malo vandrat po svetu, pa si s tem nima kaj pomagati. Ce bi pa zdele nemsko govorili, bi se pa ko za keks lahko sprehajali po Avstirji, Nemciji in Svici.

Kdor je toliko perspektiven, pameten in uspešen, da lahko vandra po svetu že zna nemško, angleško in še marsikaj poleg materinščine tekoče govoriti. Če bi znal nemško, še ne bi pomenilo, da bi bil uspešen v nemško govorečih državah.


Sicer pa: Wer verbietet dir Deutsch perfekt zu lernen und dann es auch benutzen um deine Ziele zu erreichen.

Seveda je prasanje, kaj si ti predstavljas pod vandranje. Jaz si to razlagam kot, hoditi po tuji derzavi.

Hmnja, razumel sem v kontekstu s kariero v tujih državah. Za potovanja je pa itak jasno, da lahko še s tako šlamparsko angleščino vsepovsod prideš.

To tudi jaz mislim. Vendar, ce bi bil tvoj materin jezik nemscina, bi se lahko veliko bolj osredotocil na tisto, kar bos v tistih drzavah promoviral, namesto da bi se ucil nemscino.

Zato pa hodiš v šolo, da se ga naučiš. Saj ti tudi materni jezik ni bil dan, ampak si se ga moral naučiti.



p.s. Če ne znaš vejic postavljat in pravilno črkovat v slovenščini, tega prav tako ne bi zmogel v nemščini.