» »

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2
Lastnost/Plošča ABIT SA6R ASUS CUSL2
Čipovje: Intel i815E Intel i815E
Možne zunanje frekvence: 50-250 (po 1MHz) 66-97
102-132
133/135-200/205/210/216
133/135-160/166
Faktorji pomnoževanja: 3x-12x 3x-12x
Možne voltaže: 1.3-2.4V Autodetect (+0.3V v 0.05V korakih)
DIMM reže: 4 3
PCI reže: 6 6
AGP reže: 1 1 AGP Pro
ISA reže: 0 0

Vsi se zavedamo, da je Intel zadnje čase vlekel skoraj vse poteze popolnoma narobe, in tako je bilo tudi s čipovji. Po neznanskem uspehu i440BX pravega naslednika kar ni in ni bilo in overclockerji smo se "morali" zateči k VIAi. Potem pa je Intel končno izpljunil i815E, ki je obljubljalo, da bo končno nasledilo zastarelo se BX čipovje. Kaj je tako privlačno na novem Intelovem čipovju? Po pravici povedano kompatibilnost... Čeprav VIAi ne gre očitati kvalitetnega čipovja, so težave s kompatibilnostjo vedno obstajale. Lahko bi rekli, da je glavni krivec Microsoft s svojimi OSji, ki Intela podpirajo brez večjih težav, za pravilno delovanje VIAinih produktov pa je potrebno neskončno število gonilnikov in popravkov. Toda, kupca zanima le eno, in to je zanesljivost in hitrost. Kot kaže, lahko i815E ponudi vse to. Sedaj pa se postavlja vprašanje, katero ploščo kupiti.

Tako kot ponavadi, sta glavna kandidata ABIT in ASUS s svojimi ponudbami. že nekaj časa je znano, da je ASUSov prvenec odlična plošča, medtem ko za ABITovo SE6 tega ne bi mogli reči. Ploščo smo testirali tudi na Slo-Techu, toda po pravici povedano zadeva sploh ni bila vredna omembe, ali pa so mogoče pričakovanja bila previsoka. Kdo bi vedel... No, ABIT je uvidel svoje napake in pripravil novo i815E ploščo, ki obljublja, da bo vse tisto, kar morala biti že SE6 in še več. Sedaj pa se pojavlja dilema: ABIT ali ASUS?


Kaj dobimo?

Kot smo navajeni, nas ABIT in ASUS tudi tokrat razvajata z raznimi razveseljivimi dodatki v škatlah. V tem primeru sta se oba potrudila in priložila dodatne USB izhode, ASUS kar v obliki posebne razširitvene kartice (Alcor Micro AU9254 USB Hub). Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je to nadvse dobrodošel dodatek v današnjih dneh, ko so razni USB skenerji, printerji in digitalni fotoaparati preplavili trg. Proizvajalca ne razočarata tudi glede priročnikov, saj gre v obeh primerih za spodobno debeli buklici, ki bosta nadebudnega računalničarja s primerno voljo tudi primerno izobrazili. CDja sta obogačena z vsemi potrebnimi gonilniki, poleg tega pa najdemo tudi kupček uporabnih programov, ki smo jih srečevali tudi pri drugih ploščah omenjenih proizvajalcev. še vedno pa pogrešam Nortonov Ghost, ki ga k svojim ploščam prilaga večina drugih proizvajalcev. Na koncu bi res težko povedal, kateri izmed obeh se je tukaj bolje odrezal, saj sta obe plošči vrhunsko opremljeni. Kaj drugega seveda niti ni bilo za pričakovati!


Zasnova:

Okies, ker gre za prvi test i815 plošč na Slo-Techu se spodobi, da povem malo več o dotičnem čipovju. V bistvu ste veliko lahko že razbrali, toda vseeno... Torej, gre za naslednika i440BX čipovja, in z njim je Intel končno podprl tudi 133MHz FSB in PC133 SDRAM. Očitno je to največja prednost novega NorthBridga, saj z uradno podporo uvajajo tudi ustrezne množilnike za AGP in PCI vodilo. Nič več nočnih mor zaradi previsoke AGP hitrosti, torej. Za razliko od dosedanje prakse je Intel onemogočil direktno izbiranje teh množilnikov in je vse skupaj povezal, kar pomeni, da se ustrezno z enim množilnikom spremenijo tudi drugi, v obliki FSB:SDRAM:PCI. Uporabniki navajeni posebnega nastavljanja vseh množilnikov boste tako rabili precej časa, da se privadite spremembi, toda potem bi vse moralo biti v redu. Edina večja pomanjkljivost tega NorthBridga je v tem, da podpira samo 512MB pomnilnika. To je v današnjih dneh, ko je RAM že prav nesramno poceni resnično premalo, včasih tudi za povprečnega uporabnika. Toda na žalost se na to ne da vplivati...
S pomočjo 266MB/s AHA (Accelerated Hub Architecture) vodila je z NorthBridgom povezan ICH1 ali ICH2 SouthBridge. V primeru i815E čipovja, ki prebiva na obeh ploščah, je to ICH2, kar pomeni, da tudi uradno podpira ATA100 diske in da ima dodaten USB kontroler. ICH2 še vedno podpira 6 Bus Mastering PCI naprav ter AC97 zvok, ki je nadgrajen na 6 kanalsko različico. Vseeno bi vsaki koliko-toliko spodoben računalničar moral posedovati hardversko zvočno rešitev.
Ena izmed manj hvaljenih lastnosti i815/E čipovja je tudi vgrajena i752 "3D" grafika. Zadeva je seveda povsem kriminalna za vsakega igričarja in tako le zaseda prostor v čipu in dviguje ceno. Na srečo je Intel že opazil napako in izdal EP revizijo čipovja, katere edina lastnost je pomanjkanje vgrajene grafike. Seveda to pomeni, da je cena čipovja nižja in s tem tudi cena same plošče. Namreč potrebno je priznati, da so čisto vse i815E plošče prav nesramno drage. S prestola so vrgle celo neslavne platke za AMDjeve procesorje. No ja...

Razširitvene zmožnosti obeh plošč so več, kot spodobne. Na CUSL2 se nahajo 3, na SA6R pa kar 4 (nepotrebne?) DIMM reže, toda omejitev, ki jo postavlja čipovje na žalost še vedno ostaja. Po vseh VIA platah, ki podpirajo 1.5-2GB pomnilnika je to res razočaranje... Po drugi strani pa smo se zato končno rešili nepotrebnih ISA razširitvenih rež. Vsi lastniki starih modemov in zvočnih kartic kar začnite objokavati svoje ljubljenčke, saj za njih na teh novih ploščah ne bo prostora. Zato pa je lepo videti po 6 Bust Mastering PCI rež, ki bodo zadostovale za še tako zahtevnega uporabnika. Seveda je prisotna tudi AGP reža, na ASUSovi plošči v Pro različici (če ne veste, kaj je AGP Pro reža, potem naj vas ne skrbi... če jo boste kdaj potrebovali boste tudi vedeli, kaj pomeni :)). Na tem mestu naj omenim še ASUSovo posebnost, ki se kaže v obliki dveh CNR razširitvenih rež. Da so zadevo lahko spravili na ploščo, so morali "iznajti" nove PCI in CNR reže, ki so tanjše od ostalih. Tako lahko na zadnje prosto razširitveno mesto priklopite ali CNR ali PCI kartico. Zakaj je ASUS to naredil mi ni najbolj jasno, saj kljub že nekaj časa trajajočem obstoju še nisem videl CNR komponente. Toda, vseeno je zadevica precej zanimiva...

Obe plošči seveda brez težav podpirata ATA100 diske. CUSL2 ima dva IDE konektorja za do 4 ATA100 naprave, ABIT pa je na svojo plošči po stari navadi prilotal tudi HighPointov HPT370 krmilnik, ki poskrbi za dva dodatna ATA100/RAID konektorja. Tukaj je v očitni prednosti ABITova platka, saj za približno enako ceno ponuja priklop 4 dodatnih IDE naprav in vzpostavitev RAID polja. Več o RAIDu si lahko preberete v testu ABIT KA7-100 matične plošče.

Če je ABIT v prednosti kar se tiče IDE naprav, je potem ASUS kar se tiče praktičnosti. ASUS CUSL2 je namreč prva plošča, ki ima poseben priključek za ASUSovo iPanel pogruntavščino. Zadevico namestite v prosto 5.25" razširitveno mesto in preko nje spremljate stanje sistema in priklapljate dodatne naprave. žal zadeva ni priložena plošči, in po pravici povedano sploh ne vem, ali se da dobiti v Sloveniji, toda možnost je vsekakor dobrodošla.

Na pogled sta si plošči fizično povsem različni, toda sama zasnova je zares odlična, saj so vse komponente postavljene na ustrezna mesta. Seveda sta obe Socket370 platki, kar pomeni, da podpirata vse od starih Mendocino Celeronov do novih Pentiumov3 1GHz. Okoli procesorskega podnožja lahko na obeh platkah zasledimo velike 1500uF kondenzatorje, 15 na ABITki in 11 na ASUSki. Na srečo so postavljeni dovolj uvidevno, toda vseeno se zna zgoditi, da boste ob namestitvi kakšnega večjega hladilnika imeli težave. Pri obeh bi pograjal le postavitev konektorja za napajanje plošče, saj je šop kablov potrebno oviti okoli ventilatorja, kar pa nekaterim (recimo Alpham...) povzroča težave.


Overclockanje:

Glede na to, da je i815E naslednik za overclockerje legendarnega BX čipovja se seveda postavlja vprašanje kako je z overclockanjem. Na tem področju so moji občutki žal mešani, toda gremo lepo po vrsti.

Obe plošči seveda podpirata navijanje preko BIOSa, kar je bilo tudi za pričakovati. ABIT je ploščo podprl s Soft Menujem III, ASUS pa je v svoj Award Medallion 6.0 BIOS vgradil JumperFree sekcijo. Obe svoje delo opravljata odlično. V bistvu je glavni očitek predhodnice SA6R (SE6) bil ravno pomanjkanje Soft Menuja III in s tem overclockerskih možnosti in ABIT se je to odločil spremeniti. Tako je na voljo res neverjetna izbira zunanjih frekvenc, kar od 50 do 250MHz v korakih po 1MHz. Sicer mi ni najbolj jasno, kateri Intelov procesor bi lahko izkoristil frekvence nad 200MHz, toda možnost je vsekakor dobrodošla. Na tem področju ne zaostaja tudi CUSL2, toda izbira zunanjih frekvenc je pri njej odvisna od izbire FSB:SDRAM:PCI faktorja. Pri 66:00:133 boste izbirali med 66-97MHz, pri 100:100:33 med 102-132, pri 133:100:33 med 133/135-200/205/210/216 in pri 133:133:33 med 133/135-160/166. Torej je ASUS že vnaprej poskrbel, da RAM ne bo preveč trpel, saj se najvišje izbire odklenejo šele, ko nastavite osnovno frekvenco RAMa na 100MHz. Vseeno ne vem, zakaj so celoten postopek tako zakomplicirali, saj bo marsikdo zato raje posegel po ABITu, ki je vse skupaj zelo poenostavil. Navsezadnje je glavna prednost današnjih overclockerskih plošč ravno prijaznost do uporabnika... Sicer pa je res, da je ASUS vedno veljal za izbiro "gurujev" :).

Na področju spreminjanja voltaž je situacija malce drugačna. ASUS je svojo plošči omejil z Autodetectom voltaže. Tako plošča sama zazna osnovno voltažo procesorja, potem pa vam dovoli spreminjanje za največ +0.3V. Sicer Intelovi procesorji nikoli niso bili znani po tem, da so pri overclockanju veliko pridobili z dvigovanjem voltaže, toda nikoli se ne ve. Pri ABITu je zadeva rešena mnogo volj elegantno, saj omogoča spreminjanje voltaže od 1.3-2.4V. Zato pa ABIT prednjači pri spreminjanju VIO voltaže. ABIT je na to možnost očitno povsem pozabil, kar mu gre preej očitati glede na to, da je s ploščo mogoče dosegati zelo visoke zunanje frekvence. Namreč, pri takih frekvencah je ravno pomnilnik pod največjim udarom in včasih je le povišanje VIO voltaže potrebno za še višji overclock (vsaj v teoriji :)). Tudi ASUS te možnosti ni vključil v BIOS, toda pri njemu je vsaj prisotna preko DIP stikal na plošči, in sicer je mogoče izbirati med 3.3, 3.4 in 3.6V.

Kako pa je s prakso? V času testiranja obeh plošč sem imel na voljo le moj stari Celeron 400 procesor, ki bi ga težko označil kot zelo merodajnega. Na ABITki sem ga overclockal do poprej ugotovljenih meja, tega pa na žalost ne morem reči za ASUSko. Plošča je imela velike težave z overclockanjem tega procesorja in sistem je bil nestabilen že pri nižih zunanjih frekvencah. Ne morem reči ali gre le za napako BIOSa ali hardversko napako plošče, toda zasledil sem, da ima veliko i815E plošč težave z overclockanjem prvih Celeronov. Sicer tega ne morem osebno potrditi, toda naprimer ABIT SA6R naj bi imela velike težave s stabilnostjo starih in cB0 FC-PGA Celeronov pri 100MHz zunanje frekvence. Kaj je razlog temu mi ni jasno, možno pa je, da se je Intel pri snovanju čipovja bolj osredotočil na Pentium3 procesorje. Zato nobene od teh dveh plošč ne morem priporočiti lastnikom Celeronov po pravici povedano pa Celeronašem nista niti namenjeni. Tisti, ki kupujete dotične procesorje bi namreč stežka pljunili okoli 50 tisočakov samo za ploščo...
Pozneje sem na voljo dobil tudi 667MHz FC-PGA Pentium3, toda takrat na žalost nisem več imel ASUS CUSL2. Procesor sem vseeno pokusil overclockati na ABIT SA6R in po pravici povedano mi ni žal! Dosegel sem namreč svoj novi osebni rekord, saj sem zunanjo frekvenco procesorja navil na 200MHz (z 133MHz...) in ga s tem navil na 1GHz. Za to je bilo potrebno 1.85V napetosti, Alpha PAL6035 in odprto okno v mrzlem decemberskem večeru :). Če mi ne verjamete, si kar poglejte spodnji slikici. Če bi tudi ASUSova platka bila sposobna takšnega overclocka ne vem, toda zadeva že dolgo velja za eno najboljših overclockerskih plošč, tako da je ne morem, kot ne priporočiti.


Test:

Testni računalnik
Procesor: Intel Celeron 400MHz
Pomnilnik: 128MB Micron PC133 SDRAM
Matična plošča: ABIT SA6R, ASUS CUSL2
Grafična kartica: 3DFX Voodoo3 2000@3000 AGP
Disk: IBM DTLA 307030 30GB ATA100 (thnx, Mlacom!)
Drobnarije: SB Live! Player, Pionner DVD-114F
Softver: Windows 98, VIA 4in1 4,24, FIGS gonilniki za Voodoo3

Ja, priznam da je testiranje novih plošč z več let starim procesorjem nesmiselno, toda na žalost takrat nisem imel na voljo drugega. Plošči sem spustil skozi klasično skupino testov, SiSoft Sandro, Quake3, UT, Expendable in Photoshop. Tokrat vam ne morem podati priporočenih BIOS nastavitev za pomnilnik, saj jih v bistvu sploh ni. Vse, kar morate narediti je, da ustrezno nastavite CAS na 2 ali 3, odvisno od kvalitete RAMa in višine FSBja.

Za začetek sem zapregel novo različico SiSoftove Sandre in opravil CPU in Memory teste.

Razlike tukaj res niso omembe vredne...

Tudi v igricah so razlike bolj majhne. ASUS rahlo vodi v vseh drugih, razne v UTju, kjer ga ABIT prehiti za okoli 3 fpsje. Očitno bomo še morali čakati na dan, ko bosta dve plošči z enakim čipovjem dosegali precej različne rezultate. Očitno sta oba proizvajalca opravilo dobro delo.

V mojem PhotoShop testu, ki se sestoji iz izvajanja Radial Blur filtra na 20MB veliki sliki sta obe plošči dosegli popolnoma enake rezultate. Srhljivo, kajne :)?

Kot lahko sami vidite, se za nakup zagotovo ne boste odločali na podlagi hitrostnih testov. Dandanes so razlike med ploščami z enakim čipovjem res zanemarljivo majhne, tako da naj vas pri nakupu vodijo druge stvari...


Zaključek:

Na koncu lahko povem, da sta obe plošči na mene naredili podoben vtis, ki je vse prej, kot slab. ABITu je v drugo uspelo narediti precej boljše delo kot v prvem poizkusu, medtem ko je ASUS že v prvem poskusu zadel v črno. Obe plošči sta hitri (kolikor sta pač lahko s takim procesorjem :)) in, kar je pomembnejše, stabilni. Na overclockerskem področju bom zamižal na eno oko in jima spregledal pomanjkljivosti glede Celeronov, saj res nista namenjeni tem procesorjem. Tako dragi plošči si res zaslužita poganjanje Pentiumov3 in očitno sta jim tudi namenjeni. Celeronaši pa le lepo ostanite na BX ploščah, saj za vaše potrebe povsem zadostujejo. Zanima me le, ali se bodo težave ponavljale tudi pri novih Celeronih s 100MHz zunanjo frekvenco... Če se boste odločevali na podlagi overclockanja, se boste morali odločiti glede na svoj lastni okus. V mojih očeh sta obe enako odlični. Mogoče je ABITka bolj primerna za manj izkušene, saj nastavitve niso tako komplicirane, po drugi strani pa ASUSka omogoča nastavljanje VIO voltaže (sicer je res, da še nisem slišal da bi kdo dosegel višji overclock zaradi nje, toda vseeno...).

Največja pomanjkljivost plošč v mojih očeh je njujina cena (preko 52K SIT za ASUSko in 50K za ABITko). Takih cen smo bili vajeni kvečjemu od prvih AMD 750 in KX133 plošč, in takrat so vsi jamrali, kako drage so plošče za AMDjeve procesorje. No, upanje leži v EP čipovju, saj je pri nas že na voljo ASUS CUSL2-C plata, ki je v bistvu popolnoma enaka CUSL2, le da nima integrirane grafične kartice, je pa zati za okoli 10 tisočakov cenejša. Imam tudi informacije, da bo ABIT brez kakšnega opozorila začel SA6R plošče opremljat z EP čipovjem in upajmo, da bo takrat cena padla.

Na koncu res ne vem, katero ploščo bi bolje ocenil. Obe sta me podobno impresionirali. Sicer je res, da pri ABITki za nižjo ceno dobite tudi dodatni ATA100/RAID krmilnik, toda to je tudi edina močnejša plat. škoda le, da plošči nista cenejši, saj bi v tem primeru bili za čisto desetko. Pa še nekaj: za uporabnike Celeronov je ocena za ABITko 7 in za ASUSko 5.

Za konec naj se še zahvalim podjetjema, ki sta to primerjavo omogočili. Pri DAR Computers (01 721 66 34) so mi posodili ABIT SA6R, Pentium3 667MHz, Mlacomovci (01 283 93 15) pa so me založili z ASUS CUSL2 in odličnim IBMovim diskom. Hvala!

ABIT SA6R
Plusi Minusi
-kvalitetna zasnova
-stabilnost
-dodaten ATA100/RAID kontroler
-overclockabilnost
-CENA!
-težave z overclockanjem Celeronov
ASUS CUSL2
Plusi Minusi
-zanesljivost
-tradicionalna ASUSova kvaliteta
-stabilnost,
-overclockabilnost
-CENA!
-težave z overclockanjem Celeronov
Soltek SL-75KV2-X proti MSI K7T Pro2

Soltek SL-75KV2-X proti MSI K7T Pro2

SocketA soočenje velikanov #2 Lastnost/Plošča SOLTEK SL-75KV2-X MSI K7T Pro2 Čipovje: VIA KT133 VIA KT133, Promise 20265 Možne zunanje frekvence: 100, 103, ...

Preberi cel članek »

ABIT KT7-RAID proti ASUS A7V

ABIT KT7-RAID proti ASUS A7V

SocketA soočenje velikanov   ABIT KT7-RAID ASUS A7V Čipovje: VIA KT133, HPT370 VIA KT133, Promise 20265 Možne zunanje frekvence: 100-183MHz (v korakih po 1MHz) ...

Preberi cel članek »

ABIT BX133 RAID

ABIT BX133 RAID

[st.slika 41642] Čipovje: i440, HPT370 Možne zunanje frekvence: 66, 75, 83, 84-200 po 1MHz Faktorji pomnoževanja: ...

Preberi cel članek »

ASUS P3V4X

ASUS P3V4X

[st.slika 41817] Čipovje: VIA Apollo Pro133A Možne zunanje frekvence: 66, 68, 75, 80, 85, 90, 95, 100, 103, 105, 110, 112, 115, 116, 118, 120, 124, 126, 130, 133, 135, 138, 140, 142, 144, 146, ...

Preberi cel članek »

ABIT VT6X4

ABIT VT6X4

[st.slika 42109] Čipovje: VIA Apollo Pro133A Možne zunanje frekvence: 66, 75, 83, 100, 103, 105, 110, 112, 115, 120, 124, 133, 140, 150 ...

Preberi cel članek »