Slo-Tech - Današnje procesorsko obarvane vesti zaključujemo z vestjo, kako niti najbolj optimizirani in najhitrejši procesorji nič ne pomagajo, če jih programska oprema ne zna izkoristiti. Priljubljeni program za matematične izračune in modeliranje Matlab na primer ob zagonu preveri, kateri procesor ima računalnik nameščen, in temu primerno kliče ukaze. Toda včasih to ni najpametneje. Če Matlab zazna AMD-jeve procesorje Ryzen, uporablja starejši nabor ukazov SSE1. A v resnici imajo AMD-jevi procesorji že od arhitekture Excavator vgrajene tudi ukaze SIMD, in sicer AVX2. Zato so modri ljudje interneta spisali popravek, ki Matlab prisili v uporabo teh ukazov.

Rezultat je osupljiv. Pri manipulacijah z matrikami je pospešek 258-odstoten, v ostalih primeri pa od 20 do 250 odstotkov. Za ta pospešek tako ni potrebno niti šariti po izvorni kodi ali kakorkoli spreminjati programa. Zadostuje, da ga poženemo s skripto

@echo off
set MKL_DEBUG_CPU_TYPE=5
call "%MKLROOT%\bin\mklvars.bat"...

Slo-Tech - Na novem seznamu 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu, ki ga že tradicionalno posodobijo dvakrat letno, v zadnji inačici ni večjih sprememb na vrhu. Na prvem mestu je še vedno superračunalnik Summit, ki ga imajo v Oak Ridgeu in zmore 148 petaflops, medtem ko drugi ostaja Sierra iz Lawrence Livermore Nationa Laboratory, ki doseže 95 petaflops. V resnici je vseh 10 najzmogljivejših računalnikov enakih kakor pred pol leta.

Prvi novinec AiMOS je šele na 24. mestu, za kar je zadoščalo 8 petaflops. Na lestvici se močno vzpenja Kitajska, ki ima že 227 najhitrejših superračunalnikov, skupaj pa imajo 32 odstotkov računske moči na lestvici. ZDA imajo sicer le 118 sistemov, a skupaj prinesejo 38 odstotkov moči, ker so v povprečju hitrejši. Tudi v tem pogledu se Kitajska približuje ZDA. Tretja je Japonska, sledijo pa Francija, Nemčija, Nizozemska, Irska in Združeno kraljestvo. Zanimivo je, da je najbolj zastopan proizvajalec Lenovo, sledita pa mu Sugon in Inspur. Kar 470 računalnikov...

ZDNet - Intel je včeraj v Denverju predstavil novo družino grafičnih čipov Ponte Vecchio, ki bodo zgrajeni v 7-nm tehnologiji in bodo nared prihodnje leto. Čipi iz te družine bodo namenjeni v glavnem superračunalnikom (HPC) in umetni inteligenci (AI). Zategadelj bo šlo za diskretne čipe, ki bodo zmogli računanje s števili s plavajočo vejico tudi v dvojni natančnosti. S tem bo Intel neposredno tekmoval z Nvidiino serijo Tesla in AMD-jevim Radeon Instinctom. Intel čaka tu trdo delo, saj ima trenutno Nvidia prepričljivo prednost na trgu HPC in AI.

Nasploh bo Ponte Vecchio prvi Intelov komercialni čip, ki bo zgrajen v 7-nm tehnologiji. Uporabljal bo tehnologijo Multi-Chip Module (MCM), kar pomeni, da bomo namesto monolitnega čipa imeli več hitro povezanih čipletov (chiplet), ki imajo vsaj nekaj jeder. Čipi bodo uporabljali 3D-zlaganje komponent (Foveros) in HBM (High Bandwidth Memory). CXL (Compute Express Link) bo deloval prek PCIe 5.0. Intel se torej hvali, da bo arhitektura Ponte Vecchio...

theguardian.com - Švedski tožilci so po pregledu dokazov sklenili zavreči preiskavo zoper Juliana Assanga, ki naj bi leta 2010 v Stockholmu posilil neko dekle, še eno pa spolno napadel. Razlog za opustitev pregona je po besedah tožilke Eve-Marie Persson v tem, da je od dogodka preteklo že veliko časa in da zbrani dokazi ne zadostujejo za vložitev obtožnice. V zvezi s primeroma so sicer zaslišali še sedem drugih prič.

Assange je obtožbe ves čas zanikal, češ da je bil seks konsenzualen, izročitvi Švedski pa se je izogibal s sedemletnim prisilnim bivanjem na ekvadorski ambasadi v Londonu. Letos aprila so ga - potem ko ga je Ekvador postavil na cesto - aretirali Britanci, tamkajšnje sodišče pa ga je nato obsodilo na 50 tednov zaporne kazni zaradi izogibanja sodnemu postopku. Švedski tožilci so preiskavo sicer zamrznili že leta 2017, a so jo ponovno odprli letos po aretaciji.

Toda za Assanga to še ne pomeni mirnega spanca. Letos poleti je britanski notranji minister načeloma odobril njegovo izročitev...

Slo-Tech - Medtem ko v Iranu divjajo protesti, ki jih je sprožila podražitev cen bencina, so oblasti ugasnile internet, da bi jim otežile povezovanje. Sprva so se pojavljanje manjše težave in upočasnitve pri dostopu, od sobote popoldne pa je internet skoraj v celoti nedosegljiv. To v državi, ki ima 80 milijonov uporabnikov, ni enostavno storiti. Kitajska je internet namenoma organizirala tako, da ga zlahka cenzurira in ugasne, drugod pa enega stikala za izklop preprosto ni. Toda ker jim je to vseeno precej dobro uspelo, so prebivalci besni.

To je največja prekinitev dostopa do interneta v Iranu doslej. Trenutno ima država le pet odstotkov normalne povezljivosti, kar je glede na velikost države in število prebivalcev tudi globalno eden največjih internetnih mrkov. Po poročanju NetBlocksa so iranske oblasti potrebovale 24 ur, da so uspele v celoti ugasniti internet. Ker Iran nima enotnega ozkega grla, so morali to koordinirati z več ponudnika dostopa do interneta. Internet je namreč narejen...

Slo-Tech - Intel se je odločil, da na svojih straneh ne bo več nudil gonilnikov in verzij BIOS-a za starejšo strojno opremo, ki ni več v prodaji. Pobrisali jih bodo 22. novembra. Ker gre v glavnem za 20 let stare izdelke, pomembnega vpliva na uporabnike to ne bo imelo, se pa zastavlja vprašanje, kaj bo Intel s tem pridobil. Večina gonilnikov in verzija BIOS-s, ki jih bodo izbrisali, sicer že dolga leta ni videla posodobitev, a jih je bilo vseeno koristno imeti zbrane na enem mestu. Kdor jih bo želel v prihodnosti, se bo moral zateči na nepreverjene strani, kjer se lahko v njih skrivajo tudi virusi in ostala nesnaga.

Gre v glavnem za izdelke iz 90. let prejšnjega stoletja in prvih let novega stoletja. To niso le matične plošče, temveč tudi mrežne kartice, grafične kartice itd. Gonilniki iz tistega časa so za Windows 98, ME in XP, medtem ko imajo novi operacijski sistemi te že vgrajene. Vseeno je odločitev povzročila prej srda uporabnikov, ki Intelu zamerijo, da bo ukinil gostovanje datotek,...

Slo-Tech - Nemški parlament je minuli teden z veliko večino sprejel Zakon o zaščiti pred ošpicami (Masernschutzgesetz), ki uvaja obvezno cepljenje. Za zakon je glasovalo 459 poslancev, proti pa je bilo 89 poslancev skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), medtem ko so se poslanci Levice in Zelenih v glavnem vzdržali. Zeleni so imeli pomisleke o zakonu, ker v njem ne rešujejo problematike necepljenih odraslih. V Levici pa so poudarili, da je problem kompleksen in da je zakon premalo ambiciozen. V AfD so zakon zavrnili, ker se preveč osredotoča na otroke, nima pa mehanizmov za cepljenje starejših.

Obvezno cepljenje bo veljalo za vse otroke po dopolnjenem enem letu starosti, ki se bodo vpisovali v šolo ali vrtec. Prav tako bo cepljenje obvezno za vse zaposlene v šolah in vrtcih, za medicinsko osebje in negovalce, ki so rojeni po letu 1970. Cepljenje bo obvezno tudi za prosilce za azil in begunce. Kazen za starše, ki otrok ne bodo cepili, bo znašala 2500 evrov. Prav tako bodo kaznovani tudi...