Slo-Tech - Na CES-u, ki te dni poteka v Las Vegasu, je VideoLAN, ki pripravlja priljubljeni večpredstavnostni predvajalnik VLC, predstavil prihajajočo uporabo umetne inteligence. V prihodnjih verzijah bo VLC z umetno inteligenco samodejno podnaslavljal vsebino. Model bo tekel lokalno na uporabnikovem računalniku, poleg podnaslavljanja pa bo kasneje možno tudi prevajanje.

Kdaj bo nova funkcija nared in na voljo, niso razkrili. Dejali pa so, da bodo uporabili odprtokodni jezikovni model. Več informacij naj bi razkrili kmalu, ko bodo novost predstavili tudi na svojem blogu. To bo nedvomno razveselilo milijone uporabnikov. Na CES-u so namreč razkrili tudi, da so nedavno zabeležili šest milijard prenosov VLC-ja. Nedvomno je marsikdo program prenesel večkrat in ga tudi večkrat nameščal (in nadgrajeval), a vseeno število uporabnikov raste, so dejali. To je v današnjem svetu pretočnih storitev še posebej pohvalno.

VLC je nastal leta 1996 kot študentski projekt na pariški tehnični višji šoli. Tedaj...

Slo-Tech - Za računalnike iz serije Raspberry Pi veljajo nekoliko drugačna merila, kaj je drago in poceni, saj so vzniknili iz ideje narediti najcenejši možni še uporabni računalnik. Zato lahko najnovejšega predstavnika Raspberry Pi 5, ki ima 16 GB pomnilnika, mirno označimo kot dragega, saj stane 120 dolarjev. Namenjen je tistim, ki bi ga želeli uporabljati za redno, vsakdanje delo.

Cenejši različici, ki imata 4 in 8 GB pomnilnika, so predstavili že pred poldrugim letom, a so kupci povpraševali po bolje opremljeni inačici. Novi Broadcom BCM2712 s steppingom D0 ima sicer znane specifikacije, torej štiri jedra ARM Cortex A76 s 512 kB drugonivojskega predpomnilnika na jedro in 2 MB skupnega tretjenivojskega predpomnilnika. Grafični čip VideoCore VII podpira OpenGL ES 3.1 in Vulkan 1.2. Povezljivosti mu ne manjka, saj podpira Wi-Fi (802.11ac), Bluetooth 5.0, dva priključka USB 3.0, dva USB 2.0 in gigabitni ethernet. Za sliko skrbita dva priklopa HDMI (4Kp60).

Za večino uporabnikov, ki...

Slo-Tech - Primer botneta Mariposa, v katerem je bil Matjaž Škorjanc na mariborskem sodišču leta 2013 obsojen na slabih pet let zapora, je zastaral. Ustavno sodišče je maja 2022 razveljavilo sodbo in primer vrnilo v ponovno sojenje. To ni bilo dokončano v zastaralnem roku, zato Škorjanc uradno velja za nedolžnega.

Škorjanc je bil obsojen na štiri leta in deset mesecev zaporne kazni, vračilo protipravno pridobljene koristi in plačilo 3000 evrov kazni. Sodišče je leta 2013 odločilo, da je Škorjanc izdelal zlonamerno kodo, s katero je bilo med letoma 2008 in 2011 po svetu okuženih več milijonov sistemov. Pri tem naj bi nastala škoda, ki je dosegla sto milijonov dolarjev, so ocenili tuji strokovnjaki. Zlobno kodo naj bi od Škorjanca kupila tudi španska skupina Mariposa in jo uporabila za gradnjo botneta. Višje sodišče mu je leta 2015 naložilo še vračilo 25.000 evrov, kolikor je znašala razlika med zaseženim premoženjem in ugotovljeno protipravno pridobljeno koristjo.

Po razveljavljenem sojenju,...

Slo-Tech - Lani je Indonezija Apple obvestila, da na svojem ozemlju ne bo dovolila prodaje iPhona 16, ker ne izpolnjuje pogoja delne lokalne proizvodnje. Tamkajšnja zakonodaja zahteva, da mora imeti telefon vsaj 35 odstotkov komponent lokalne izdelave, kar velja za vse proizvajalce. Samsung in Xiaomi sta na primer leta 2017 prav zaradi tega odprla tovarne v Indoneziji.

Apple v državi nima nobenih proizvodnih kapacitet, zato iPhona 16 ne sme prodajati. Z več kot 280 milijoni potrošnikov pa je tudi Indonezija dovolj velik trg, da Applu ni vseeno. Zato je Apple sporočil, da bo prihodnje leto v Indoneziji odprl svojo tovarno. A kljub milijardnemu znesku investicije to ne bo zadoščalo. Indonezija je Apple obvestila, da nova tovarna nima nič skupnega z iPhonom.

To drži, saj je Apple napovedal gradnjo obrata, kjer bi proizvajal AirTage. Ti sicer sodelujejo v Applovem ekosistemu, a niso sestavni del telefona in v resnici ne morejo šteti za njegove komponente. Applu so zato poslali stališče, da bo...

Slo-Tech - Eden izmed razlogov za aretacijo Telegramovega ustanovitelja je bilo tudi vztrajno ignoriranje oblasti, saj platforma ni želela posredovati nobenih informacij o svojih uporabnikih. To se je začelo spreminjati šele septembra lani, ko je podjetje spremenilo svojo politiko zasebnosti in zapisalo, da bodo spoštovali sodne odredbe in razkrivali uporabnikova naslov IP ter telefonsko številko. Uvedli so tudi nekaj sprememb, da bi preprečili zlorabo platforme.

Sedaj so v poročilu o transparentnosti razkrili, da so lani ugodili več kot 900 pozivom ameriških oblasti in posredovali informacije o 2253 uporabnikih. Od začetka leta do septembra je bilo takih primerov le štirinajst; večina se je torej zgodila po spremembi politike. Tudi v drugih državah so sodelovali z organi pregona. V Veliki Britaniji so prejeli in izpolnili 142 zahtevkov, v Nemčiji 945, v Španiji pa 213.

Medtem ni novih informacij iz Francije, kjer so zoper ustanovitelja Pavla Durova vložili zajetno obtožnico. Bremenijo ga...

Slo-Tech - O spletni strani Sci-Hub je bilo prelitega že veliko črnila, avtorica pa v večino zahodnih držav ne sme stopiti, ker bi morala plačati milijardne odškodnine. Sci-Hub je namreč spletna stran, ki omogoča brezplačni dostop do znanstvenih člankov, ki so sicer zaklenjeni za plačljivimi naročninami velikih založnikov. (Ne)legalnost tega početja bomo danes spregledali in izpostavili problem, ki ga Sci-Hub nehote širi. Umaknjeni (retracted) članki so na Sci-Hubu dostopni brez kakršnihkoli opomb ali opozoril.

Umiki člankov se zgodijo iz več razlogov, med katerimi namerna prevara ni najpogostejši, dasiravno ravno ti primeri polnijo časopise. A končna sodba je enaka: članek je umaknjen, kadar mu ni več možno zaupati. Založniki članka običajno ne izbrišejo, temveč ga opremijo z velikimi oznakami, da je umaknjen.

Sci-Hub deluje nekoliko drugače. Na drugi strani je velikanska baza, v kateri so shranjene kopije člankov. Kadar od Sci-Huba zahtevamo kakšen članek, bo algoritem najprej preveril,...

Intel - CES 2025 so pri Intelu izkoristili za najavo prenosniških procesorjev Core Ultra 200 serij U, H in HX, ki so vsi izpeljanke namizniških modelov ali tistih preteklih generacij.

Ko je Intel lansko jesen lansiral procesorje Core Ultra 200V, na arhitekturi Lunar Lake, je bilo očitno, da gre za odgovor na Microsoftovo iniciativo Copilot+ PC, ki postavlja zahtevo po močni enoti NPU, za pospeševanje generativnih algoritmov (moči vsaj 40 TOPS). Običajno modele za laptope najavljajo na sejmu CES in jih lansirajo v spomladanskem času - in na tokratnem dogodku smo tudi v resnici videli izdelke, ki bi bržkone pričeli serijo ob odsotnosti Microsoftovega potiskanja algoritmov umetne inteligence. To se pravi, pokazali so primerke s "klasičnimi" priponami U, H in HX, pri čemer naj bi prve izdelke na osnovi modelov U in H dobili februarja, preostale pa enkrat na pomlad.



Vendarle pa gre za tehnično zanimive rešitve, v katerih se kaže zmogljivost čipletne tehnologije, s katero lahko snovalci...