Overclockers Australia - Računalniški dizajn je ena izmed najbolj zapostavljenih stvari v računalništvu. Tudi kar se tiče računalniških ohišij, ki so najbolj vidna. Ljudje so se pač naveličali vedno enih in istih kremnih barv, zato so se odločili, da sami poskrbijo za dizajn. Rodilo se je modificiranje. Tako kot pri vseh drugih stvareh, še vedno obstaja vsaj kanček upanja za računalniški dizajn. Stvari pa se spreminjajo. Novega upanja nam je vlil Philipsov pekač in nekatera ohišja. Chilli Professional je že eno takih. Če na Chilli Professional gledamo kot del vseh industrijsko proizvedenih računalniških, potem lahko to ohišje proglasimo za enega izmed biserov oblikovanja. Je namreč lepe zlate barve, kar nam daje vedeti, da ohišje odraža neko vrednost. Narejeno je iz aluminijeve zlitine, kar mu daje trdnost. Ohišje je majhno, kar bo razveselilo predvsem tiste, ki se v stiski s prostorom, postaljvalce Firewallov in tiste, ki veliko hodijo na razne LAN party-je (ohišje nudi nekaj zaščite proti kraji...

Overclockers Australia - Ker so cene RAM-a zadnje čase prav nesramno nizke, se je na internetu pojavilo kar nekaj testov. Na tej strani so se spravili testirati 128MB KingMax PC150 SDRAM, ki utegne pomnilniškim velikanom v prihodnje kar pošteno hoditi v zelje. Pomnilnik nosi oznako PC150, kar pomeni, da deluje pri frekvenci 150 MHz in čez. Poleg tega ima tudi oznako CAS2. Pomnilnik so primerjali tudi s CAS 3 RAM-i istega proizvajalca in Apacer-jevimi RAM-i (Infineon čipi). Prišli so do precej zanimive ugotovitve - KingMax-ovi rami so posekali Infineonove. Zanimivo. Torej, če nikakor ne morete dobiti Infineonivih ali kakih drugih bolj znanih RAM-ov, potem bodo KingMax-ovi kar dobra alternativa (če še ne veste, KingMax RAM-e se da dobiti tudi v Sloveniji).

Tom's Hardware - Bil je že čas, da si ogledamo spet kakšen veletest matičnih plošč. Enega izmed zadnje čase največjih testov teh najpomembnejših delov računalnika so opravili pri Tom's Hardware, kjer so stestirali kar 21 matičnih plošč različnih proizvajalcev. Plošče so si različne, vse pa imajo pomembno skupno lastnost - bazirajo na i815 chipsetu. Čeprav se zdi, da je i815 chipset ob pojavu Pentiumov 4 nekako v zatonu, temu ni tako. Na i815 še vedno delujejo Celeroni, starejši (Coppermine), pa tudi novejši (Tualatin) Pentium 3 procesorji. Ob dejstvu, da je i815 prvi spodobni naslednik legendarnega BX chipseta, je jasno, da i815 še ne bo tako kmalu za staro šaro. Skratka, če ste iskali enega izmed večjih testov mamaplatk, potem je ta pravšnji za vas. Priporočam.

Overclockers Australia - Ko so iz proizvodenj začeli prihajati prvi CD-ji, jih je večina imela za nekaj skoraj neuničljivega. Ljudje se tako prepričanje dobili predvsem iz televizijskih reklam, kjer so CD-je mazali s kečapom in podobnim svinjarijam, pa so stvari še vedno kot po čudežu delovale. Danes vemo, da temu ni tako in da CD dobi prasko že samo, če ga malo grše pogledamo. Tako se je skozi leta nabiralo vedno več spraskanih CD-jev, ki jih CD ROM enote niso več hotele brati. Potrošniki so lahko te CD-je uporabili kot frizbije, ali pa jih obnovili s kakšnim popravljalcem. Eden takih popravljalcev je GameDoctor, ki obnovi opraskano spodnjo plast CD-ja. V čem je sploh skrivnost popravljanja CD-jev? Če CD spraskate, potem te praske lahko precej motijo laser CD ROM enote, ki zaradi slabega odboja ne more več dobro brati podatkov. Rezultat slabega branja je značilno "kolcanje" enote. Pri dobrih CD ROM enotah (TEAC) navadno ne prihaja do takih problemov, bolj problematične pa so cenene enote neznanih...

About Linux - Če so 3,7 in 9 ljudska števila, potem 10 zagotovo postaja kar računalniško število (10 razlogov za Linux, 10 razlogov proti Linuxu, 10 potrebnih stvari za Linux namizje , itd.). Pa pustimo sedaj števila. Mislil sem, da je prerekanja okoli desktop Linuxa že konec, vendar izgleda, da temu ni tako. Zopet se je predramil tip, ki je napisal slavno Selitev na Linux. Tip je napisal 10 potrebnih stvari, ki jih Linux potrebuje, da bo lahko konkuriral ostalim desktop OS-om. Preberite si jih, če se vam da.

CNet - Pred kratkim sem pisal tudi o tem, kako je HP uporabil Athlona 4 v prenosnikih Pavilion. Kmalu po objavi novice, se je na CNet pojavil prvi test tega prenosnika. Najpomembnejša lastnost je seveda to, da namesto Intelovih mobilnih Pentiumov uporablja mobilni Athlon 4. Athlon 4 za prenosnike, ima vgrajeno posebno tehnologijo PowerNOW, ki naj bi omogočala varčevanje z energijo. Kljub tej tehnologiji je mobile Ahlon 4 še vedno precej požrešen procesor. V prenosniku se nahaja še 20 GB disk, 256 MB RAM-a, Trident Cyber CBXP grafična kartica, DVD/CD-R/CD-RW enota, modem, mrežna kartica in še kakšna drobnarija. Prenosnik ima tudi prednaložen Windows Millenium operacijski sistem. Testi? Zadevo so tudi stestirali, vendar rezultati niso bili ravno za "dol past". Računalnik je malce zaostajal za prenosniki, ki uporabljajo Intelove 1 GHz Pentium 3 procesorje. Kljub temu, pa se je računalnik za svoj cenovni razred (tam nekje pol milijona tolarjev) kar izkazal. ...

Rizenet - Najbolj sem vesel, če proizvajalci ne uporabljajo stokrat preizkušenih metod, ampak si kdaj izmislijo še kaj novega. Tako kot HighSpeed PC, ki je izdelal hladilnik za AGP grafične kartice imenovan AirLift Cooler. AirLift Cooler na prvi pogled ne obeta veliko. Je hladilnik, na katerem je tudi plastika in guma, ki onemogoča prevajanje električnega toka. Zakaj pa bi mogel biti hladilnik neprevoden? Tukaj pride do prve zanimive ugotovitve - AirLift Cooler ne namestimo na grafični čip, ampak na zadnjo stran grafične kartice, kjer s svojim 4200 RPM ventilatorjem sesa topel zrak in ga usmerja proti napajalniku. Čeprav vse skupaj izgleda malce čudno, se hladilnik v praksi kar dobro obnese. Na testu je grafični kartici uspel znižati temperaturo od 3 do 7 stopinj Celzija. Čeprav to izgleda malo, se pri ekstremnem navijanju še kako pozna. Če izrazim še svoje skromno mnenje; ventilator bi raje obrnil naokoli, tako da bi pihal zrak na PCB. Kakorkoli že, oglejte si test in sami presodite, ali je...

X-Bit Labs - Pretorijanec je poročal o Creativovi tovarnici, jaz pa bom pod drobnogled vzel AOpen-ovo tovarno.
Fantje (in morda še kakšna punca) pri X-bitih so bili zadnje čase kar zaposleni. Poleg pisanja novic in testov so se odpravili v na Tajvan v AOpen-ovo tovarno, kjer so si ogledali izdelavo nekaterih AOpen-ovih izdelkov. Zakaj ravno AOpen-ovo tovarno? Od podjetja so dobili posebno povabilo, pa tudi podjetje samo postaja vse bolj pomembno in zanimivo (spomnite se njihovih "otročjih" matičnih plošč). AOpen pa ne izdeluje samo matičnih plošč. Že dalj časa izdelujejo tudi grafične kartice, CD/DVD enote, modeme, itd. Skratka preberite si X-bitov res podroben članek, da boste znali ceniti trud, ki ga ljudje vložijo, da zadovoljijo računalniške razvajence.

Še zanimivost (ko smo že ravno pri daljnnjevzhodnih deželah): kot gotovo že veste, ima večina računalniških podjetij proizvodnje zmogljivosti ravno na Tajvanu ali kaki drugi daljnjevzhodni državi. Vendar zakaj ravno na daljnem vzhodu?...

Maximum 3D - Force Feedback (FF) tehnologija je bila do nedavnega bolj v domeni igralnih palic in volanov, sedaj pa se seli tudi na druga področja. Vso čudo FF je v tem, da s pomočjo motorčkov v volanu ali igralni palici poizkuša malce bolj realno prikazati dogajanje na računalniškem zaslonu (npr. tresenje igralne palice pri pospeševanju letala). Za FF tehnologijo so se odločili tudi pri Evergreen Technology in izdelali precej zanimiv produkt. To nista ne igralna palica, ne volan, ampak slušalke. Slušalke s Force Feedback tehnologijo? Hja, tudi avtor članka je bil od začetka malce skeptičen, vendar se je njegova skeptičnost kaj kmalu prelevila v močno navdušenost. Baje so učinki, ki jih proizvajajo slušalke Rumble FX zares nori. Poleg tega slušalke sploh niso drage. Stanejo samo 60 $, zraven pa lahko za 40 $ dokupite tudi ojačevalec. Oglejte si test in se prepričajte, ter upajte, da bo kaj podobnega prišlo tudi v Slovenijo....

Jaz - Opravičujem se zaradi nedelovanja foruma... moja napaka.

Slo-Tech - Lastniki vseh strani, ki kažete Slo-Techovo malo slikico mi prosim pošljite mail. V večini primerov boste dobili posebno kodo, ki jo vstavite na vašo stran in potem ko bodo to storili tudi vsi naši sedanji izmenjevalci se bo tudi vaš banner začel prikazovati na Slo-Techu.

X-Bit Labs - Intel bo v proizvodnjo poslal novi dva nova Celerona. To bosta 900 Mhz desktop Celeron in 850 Mhz mobile Celeron. Oba bosta uporabljala 100 Mhz vodilo. Cena 900 Mhz Celerona bo 109 $, cena 850 Mhz mobilnega Celerona pa bo 134 $.

Overclockers Australia - Hmm, kaj se bodo ljudje še spomnili? Po razno raznih vstavljanjih "oken" v ohišje, barvanjih ohišja, ... nisem naletel na nobeno posebno modifikacijo ... Vse do danes, ko sem vsaj za moje pojme naše enega izmed najbolj izvirnih ohišij. Tip ohišja ni ne barval, niti ga ni modificiral, ampak ga je kar na novo naredil iz LEGO kock (!!!). Wow. Slike ohišja si lahko ogledate tukaj.

VIA Hardware - Gotovo se še spominjate novice pred kakšnim tednom ali dvema, ko se je VIA šopirila s svojih prihajajočim C3 procesorjem. VIA je napovedovala, kako bo s svojim C3 procesorjem uspešno odžirala trg, ki ga trenutno obvladujeta AMD in Intel s Celeronom in Duronom. Viini trditvi res ne gre oporekati, saj bo procesor res odžrl del trga Intelu in AMD-ju, vendar ne zaradi zmogljivosti, ampak zaradi cene. Testirani procesor (C3 667 MHz) stane samo 45 $. Kako lahko sklepamo, da C3 ni zmogljiv, čeprav na strani ni nobenih benchmarkov? Prvi dvom v procesorjevo zmogljivost se je pojavil, ko sem si ogledal matično ploščo ASUS CUSI-FX, ki je narejena v FlexATX zasnovi (za nevedne, FlexATX so najbolj oskubljene matične plošče, kar se jih lahko najde na trgu. Drugi dvom se je pojavil ob pogledu na procesorjevo frekvenco, ki je "samo" 667 MHz. Ob dejstvu, da je VIA že od nekdaj delala bolj šibke procesorje je jasno, da na C3 ne bomo poganjali Quaka 3 ali Photoshopa. C3 je namenjen bolj nezahtevnim...

X-Bit Labs - Squeezing All Juices... se glasi podnaslov tega članka. Vendar tokrat ne boste brali članka, ki vas bo učil kako čimbolj temeljito iztisniti sok iz pomaranče ali kakšnega drugega agruma. Ne, podnaslov v prenesenem pomenu pomeni izkoriščanje poslednjega MIPS-a iz Kyra 2. Ker gre za ekstremno overclockanje, ne bo dovolj le nastavljanje želenih frekvenc v programu za navijanje in upanje na najboljše. Če hočemo iz Kyra 2 spraviti kar največ bo potrebno malce cinjenja. Vsa skrivnost je v tem, da na nek čip pricinimo uporček, ki Kyru 2 zviša Vcore. Pri višji Vcore napetosti pa je Kyro 2 bolj stabilen pri višjih frekvencah (podobno kot pri navijanju CPU-ja). Rezultat povišane napetosti je zmožnost delovanja Kyra 2 pri neverjetnih 200 MHz (za procesor, katerega pomnilnik deluje sinhrono s frekvenco procesorja je to že kar dosežek). Do take frekvence so prišli navijalci na X-bti labsih. Vendar X-biti niso opisali samo navijanja Kyra 2. Članek so izkoristili tudi za obsežno testiranje navite...

Dan's DATA - Računalničarji so že od nekdaj radi vtikali razno razne neonke v računalnik. Te stvarce so nadvse primerne za olepšanje povprečno dolgočasnega računalnika. Tako pravi tudi Dan, ki se je malce poigral z raznobarvnimi neonkami. Njegov članek najdete tukaj.

Overclockers Australia - No, tole opravičilo proizvajalca ni mišljeno čisto zares, ampak samo popestri običajno precej suhoparne članke. Novica je sicer stara že kar nekaj tednov, vendar se nekaj tednov pri 50. letih ne pozna kaj preveč. Skratka, Unisys se v tem članku "opravičuje" za "posledice", ki jih je prizadejal računalništvu z izdajo prvega komercialnega računalnika UNIVAC 14. junija 1951. UNIVAC pomeni Universal Automatic Computer, narejen pa je bil predvsem za to, da bi zadovoljil potrebe poslovnega sektorja. Kljub temu so računalnik kmalu vzeli za svojega tudi v ameriški vojski, ameriškemu letalstvu, ... Pionirstvo se je vsekakor obrestovalo, saj je Unisys še danes prisotno na trgu. Mimogrede, da ne boste mislili, da ima Unisys najstarejšo tradicijo. Med najstarejša računalniška podjetja zagotovo spada IBM, katerega korenine segajo tja v 19. stoletje. Vendar o tem kdaj drugič.

Overclockers Australia - Peltierjev gotovo ni treba posebej razlagati, saj opis njihovega delovanja najdete med Slo-Techovimi članki. Gre namreč samo za nekakšno ploščico, ki se na eni strani precej ohladi, na drugi strani pa precej ogreje. Če nameravate peltierja v prihodnosti kupiti, potem si preberite precej poučen članek, ki so ga napisali na Overclockers Australia. Članek je spisal tip, ki je na svojega Durona 900 hotel spraviti 55 W peltier. Do tukaj vse lepo in prav. Komplikacije so se pojavile, ko se je procesor začel bolj segrevati, kot pa ohlajati. Problem je bil v tem, da je Duron oddajal 52 W toplote, kar pa je bilo za 55 W peltier pretrd oreh. Avtor članka navaja, da moramo za učinkovito hlajenje procesorja kupiti najmanj dvakrat toliko W peltier, kolikor W toplote oddaja procesor. Kako ugotoviti, koliko toplote oddaja procesor? Najpreprostejši način je, da downloadate programček Radiate, ki vam izračuna koliko W toplote bo procesor oddajal....

X-Bit Labs - Fantje pri x-bit labs so se tu poglobili v prihajajoče Intelovo Brookdale čipovje. Kot veste, bo Brookdale čipovje omogočalo uporabo DDR SDRAM-a in SDRAM-a, namesto (pre)dragega RDRAM-a. Zdaj, še pred izidom, prihaja do problemov. Intel namreč ne sme izdati DDR verzije čipovja, ker ima neko posebno pogodbo z Rambus-om. Kako se bo to izšlo, ne vem.
Fantje so na testu odkrili, da P4 in SDRAM nikakor ne gresta skupaj. Razlika v testih je več kot očitna! Medtem ko P4 in DDR pomnilnik delujeta kar zadovoljivo. Seveda ne tako dobro kot bi z RDRAM-om, ampak razlika je precej majhna (74 3DMark2001-ov naprimer).
Če vprašate mene, je z Brookdale-om konec, še preden je izšel. Zakaj? Ker se je na vse te "kolobocije" odzvala VIAs svojim P4X266 čipovjem. VIA nima nobene pogodbe z Rambus-om, ki bi ji preprečevala izdajo DDR čipovja za P4. Torej bo točno to storila; izdala čipovje za DDR pomnilnik s P4 procesorjem. Najlepše pa je to, da še pred jesenjo. Seveda bo Intel bentil, da ne sme, ker nima...

Slashdot - Nekomu je v Avstraliji uspelo patentirati kolo. Naj nekdo ustavi te idiote - patentne uradnike (oprosti Einstein) in politike, ki si izmišljujejo takšne sisteme.
Vprašanje pa ostaja - ali patenti resnično pospešujejo razvoj (ker naj bi povečevali motiv za inovacijo) ali ga zaustavljajo (ker onemogočajo uporabo le te)? 20 let patentne pravice za programje, je to premalo, preveč ali pa je sploh ne bi smelo biti?
Po drugi strani pa vemo kaj so naredili američani, ko jim je kapnilo, da bodo prva Disnyeva dela kmalu šla v 'javno last'. Ker je Mikimiška pač tak simbol so malce spremenili zakonodajo in podaljšali zaščito takšnih del še za nekaj desetletij.