NASA - NASA je v vesolje uspešno poslala svojo doslej največjo raziskovalno sondo, Europo Clipper, ki bo čez slabih 6 let prispela do bržkone najbolj zanimive od Jupitrovih lun.

Jupitrova luna Europa buri duhove v znanstveni srenji, vse odkar je odprava Galileo v devetdesetih nakazala, da se pod njenim zaledenelim površjem verjetno skrivajo ogromni oceani, nemara celo večji od Zemljinih. Po dolgih preigravanjih različnih možnosti pri Nasi je bila odprava Europa Clipper formalno potrjena leta 2015. Da pa so projekt dejansko prignali do izstrelitve, so morali snovalci preseči mnogo organizacijskih in tehničnih ovir; med drugim kadrovske ter finančne težave vodilnih Nasinih laboratorijev, pa menjavo nosilne rakete. Najprej je bilo namreč mišljeno, da bo sonda v vesolje odpotovala na orjaški raketi SLS, toda zamude v njenem razvoju so Američane prisilile, da so se pred tremi leti odločili za SpaceXovo raketo Falcon Heavy.

Ta je sondo danes popoldne, 6 minut čez 6 po našem času, ponesla iz...

SpaceX - Včeraj je s Floride poletela četrta odprava SpaceXove rakete Falcon Heavy, ki se sicer ponaša z navišjo nosilnostjo med operativnimi raketami. To je prva misija po juniju 2019, za dolg premor pa so v prvi vrsti krive zamude projektov, ki sestavljajo tovore.

V torek, ob 14:41 po našem času, se je iz Kennedyjevega vesoljskega centra dvignila raketa Falcon Heavy in v geostacionarno Zemljino krožnico ponesla tovor za ameriške Vesoljske sile. Oba stranska potisnika sta se elegantno vrnila na tla, medtem ko so osrednji stopnji žrtvovali, saj sta morali tovor ponesti prav do cilja, slabih 36.000 kilometrov stran, kar sicer pri poletih s sateliti ni pravilo in je bila prva takšna naloga za SpaceX. O napravah so v vojski seveda precej redkobesedni; eden od dveh satelitov na krovu je mikrosatelit TETRA-1, demonstracijski prototip za naprave, ki bodo v prihodnosti v geostacionarni krožnici izvajali dejanske vojaške naloge.

Bolj kot potek odprave USSF-44 ali tovor je v tem kontekstu zanimiva...

NASA - Včeraj so iz Cape Canaverala izstrelili Nasino sondo Lucy, ki bo v naslednjem ducatu let obiskala sedem asteroidov, od tega šesterico trojancev v Jupitrovi krožnici okoli sonca.

Naše osončje poleg večjih teles, kot so planeti in njihove lune, sestavlja še vrsta manjših, a ravno tako zanimivih objektov. Mednje spadajo tudi tako imenovani trojanski asteroidi, ki si z večjimi objekti delijo njihovo krožnico na poti okoli še večjih teles, kot je Sonce. To pomeni, da se nahajajo v Lagrangeevih točkah L₄ ali L₅ planeta, kjer so si gravitacijski sili planeta in Sonca ter centrifugalna sila v ravnovesju. Takšnih asteroidov naj bi bilo več kot milijon; popisanih je približno 7000, velika večina jih dela družbo Jupitru, nekaj jih imajo Mars, Neptun in Uran, vsaj enega tudi Zemlja. Jupitrovi trojanci se delijo na "grški" tabor, ki nosi imena junakov starogrške strani v Iliadi in potuje pred planetom, in pa "trojanski" tabor, z imeni junakov Troje, ki Jupitru sledi.

Ti na videz neugledni...

NASA - Ameriška vesoljska agencija se je namenila po štirih desetletjih zopet obiskati Venero. Izbranca aktualne faze programa Discovery sta namreč odpravi DAVINCI+ in VERITAS, ki bosta obe predvidoma proti koncu desetletja poleteli proti peklenski sosedi.

Venera je Zemlji najbližji sosednji planet. Toda zadnjo odpravo s strani Američanov je videla leta 1989, ko je raketoplan Atlantis proti njej poslal sondo Magellan. Šlo je za orbiter, medtem ko so v samo atmosfero Venere pri Nasi pokukali še dlje nazaj, s sondo Pioneer 13 leta 1978. Vse odtlej je bila vroča soseda v Nasinem proračunu močno zanemarjena; nekaj več pozornosti je prejela s strani Evropejcev in Japoncev, s sondama Venus Express leta 2005 in Akatsuki deset let pozneje. Vse od Magellana so zagrizene ekipe znotraj Nase skušale prodreti z različnimi iniciativami, toda vodstvo je raje pogledovalo proti Marsu. Razlogi so v bistvu očitni: Venera je še za stopnjo bolj neprijazno okolje od marsovske pustinje, saj tam vladajo...

Slo-Tech - Po dolgih letih, prestavljenih in odpovedanih odpravah je bila v četrtek ob 20. uri po našem času kljub nekoliko slabemu vremenu izstreljena ameriška raketa Atlas 5, na njenem krovu pa sonda New Horizons ali po slovensko Nova obzorja, ki bo kot prva letela mimo 5 milijard km oddaljenega planeta Pluton, njegove lune Haron in mogoče tudi mimo katere od dveh novoodkritih lun. Po tem...