ECJ - Sodišče Evropske unije je v torek razsodilo (primer C-588/21 P), da morajo biti evropski harmonizirani tehnični standardi dostopni državljanom Unije. V postopku, ki je trajal od leta 2018, sta ameriška in irska neprofitni organizaciji Public.Resource.Org in Right to Know od Komisije zahtevali dostop do harmoniziranih tehničnih standardov na ravni Unije za varnost igrač. Komisija je prošnjo zavrnila, čemur je na prvi stopnji pritrdilo tudi Splošno sodišče Unije.
Sedaj je Sodišče EU na drugi stopnji v pritožbenem postopku prvostopenjsko sodbo razveljavilo, sklep Komisije pa odpravilo. Sodišče je razsodilo, da so omenjeni standardi del prava Evropska unije. Ker so dokumenti del pravnega reda, morajo biti dostopni vsem državljanom, vsem fizičnim osebam s prebivališčem v EU in vsem pravnim osebam s sedežem v EU. Dostop do dokumente se lahko izjemoma zavrne, če bi razkritje ogrozilo poslovne interese, denimo zaradi intelektualne lastnine, a se tedaj presoja javni interes. In v konkretnem primeru je javni interes prevladal.
Standardi postanejo del zakonodaje, če jim ta podeli pravne učinke. To v praksi pomeni, da če je pravica do trženja in prodaje izdelkov v EU povezana s spoštovanjem harmoniziranih tehničnih standardov, imajo ti naravo predpisa. Sodišče je zato odločilo, da je javna dostopnost teh standardov nujno potrebna zaradi načela pravne države in prostega dostopa do zakonodaje. Z drugimi besedami: če se moramo nečesa nujno držati, mora biti to javno dostopno.
Posledice sodbe bodo daljnosežne in v celoti še niso znane, zlasti ker se sodišče ni opredeljevalo o problemu avtorskih pravic. Osredotočilo se je na pomen odprte zakonodaje in seznanjenosti z njo. Če bo obveljala interpretacija, da morajo biti vsi harmonizirani tehnični standardi prosto dostopni, lahko to zamaje dosedanji način delovanja. Dostop do standardov DIN, SIST in podobnih je bil namreč drag. To bi pomenilo popolno reorganizacijo evropskega sistema standardizacij.
SIST je v izjavi za javnost poudaril, da sodba "ne izpodbija dejstva, da so harmonizirani standardi predmet avtorske zaščite". "Prav tako sodba ne izpodbija dejstva, da dostop do dokumentov iz Uredbe 1049/2001 ne posega v obstoječa pravila o avtorskih pravicah, ki lahko omejujejo pravico tretjih oseb do razmnoževanja ali uporabe izdanih dokumentov", so še dodali.
Sem pred kratkim na firmi delal pregled aktualnih standardov, ki jih rabimo in je cifra za zadnji hit prišla čez 6k€ (res pa je, da jih nekaj zadnjih let nismo osveževali). In če hočeš na izdelek pritrditi znak CE, moraš imeti aktualne standarde.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Huh, sploh nisem vedel, da je dostop do standardov plačljiv in da spadajo pod avtorske pravice. To se mi zdi tako, kot da bi nek pravnik rekel, da to je njegov zakon in da ima avtorske pravice nanj ter da če je notri kakšna kazen, pravico do procentov od vsake izrečene kazni.
Končno nekaj pametnega. Ker vse skupaj ni imelo veliko logike. Pri izdelavi standardov prostovoljno sodelujejo inženirji zaposleni v podjetjih, katera jim plačajo nastale stroške, raznih poti zaradi srečanj in ure za pripravo gradiva, potem morajo pa te iste firme standarde kupovati. Krneki...
meni se je ravno to zmeraj zdelo narobe. Plačaš, da lahko uporabljaš nek standard, kar v praksi pomeni, da plačaš za papirje, skoraj nihče pa ne gre preverjat, ali tvoj izdelek izpolnjuje kar je napisano na teh pravilih, za to si odgovoren sam. Oziroma, lahko sicer preveri laboratorij ali inšpekcija, ampak to nima veze s tem, da ti plačaš papirje.
Z upoštevanjem standardov dokazuješ, da nek izdelek ustreza zakonodaji in lahko daš gor CE. Če se nič ne zgodi, je super, če gre kaj narobe, najprej pogledajo papirologijo. Standardi so tipa A (splošni), B in C (za točno določeno področje, stroj, napravo, pripomoček,...).
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
standarde spišejo z davkoplačevalskim denarjem, mastno tržijo pa jih sami...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Kar se preverjanja skladnosti s standardi tiče, izdelka (mišljeni so velikoserijski izdelki za splošno rabo) ne moreš dati na trg, če ni bila izvedena aprobacija pri za to pooblaščenem laboratoriju (pri nas je to npr. SiQ). In da lahko razviješ izdelek, skladen s temi standardi, moraš imeti in poznati zadnje, trenutno veljavne verzije standardov.
Upam, da bo posledica te sodbe nastanek javne "standardoteke" ki bo on-line dosegljiva vsakemu zainteresiranemu...
Sicer bom tudi sam vesel, ce bodo javno dostopni, mi je pa jasno da jih bomo se vedno plačali, samo posredno. Kot zanimivost, švicarske gradbene norme SIA so neuradne, vendar so v primeru sodnih sporov odločujoče. Sodni izvedenec se v primeru napak sklicuje na zahteve zapisane v SIA normah in sodisce ponavadi sledi tej dikciji. Mislim da jih je preko 200, v vrednosti okoli 25.000 CHF. V koncni fazi se tudi v "vitki državi" vse prekleto drago placa.
Končno nekaj pametnega. Ker vse skupaj ni imelo veliko logike. Pri izdelavi standardov prostovoljno sodelujejo inženirji zaposleni v podjetjih, katera jim plačajo nastale stroške, raznih poti zaradi srečanj in ure za pripravo gradiva, potem morajo pa te iste firme standarde kupovati. Krneki...
Ne, to ni res. Vsaj recimo za ITU-T standarde ni res. Sodelujejo zaposleni firm, članov ITU-T, sam ITU-T pa je plačan iz letnih prispevkov članov, vsak tretji pa lahko standard tudi kupi.
Srečanja, interoperability teste pa plačuje ta isti ITU-T.
Ne moreš priti za dve leti, ko neko dekle sa sela s piskrčkom, jaz bi pa imel ITU-T standarde, glih neko AV kartico ali mobitel razvijamo, pa bi rabli nekaj pogledat. Gimme.
Švicarji bi rekli "Calen bite. Moni, moni. Franken, franken."
Člani ITU-T pa vedno dobijo zastonj (v realnosti za članarino) vse standarde, za LASTNO rabo.
Če mene vprašaš bi morala država oziroma EU zagotoviti da vsak standard ki ga vključi v zakonodajo tudi prej odkupi oziroma doživljensko licensira oziroma se pač izpogaja z avtorji da ga odprejo za nek fee.
ITU-T ne spadajo med harmonizirane standarde, zato je udbovsko mahanje s franki brezveze. Če ti to ni dovolj vedi, da so ameriški standardi za gradnjo prosto dostopni.
Avtorskim pravicam v standardih se odpoveduje z enkratnim nadomestilom. Jebo vas tantiemi.
Mogoče pa bomo končno dobili pravočasno in pravilno prevedene standarde in predvsem standarde v izvornem jeziku. Posodobitve, ki vsake toliko pritečejo iz SIST-a, so polne vsebinskih in prevajalskih napak. "Javite napako, pa jo bomo popravili v naslednji izdaji !" To se pa zgodi, če se ne prevaja iz izvornega jezika ampak iz prevoda.
Rezultat tega pomojem bo, da bo SIST stare standarde prodajal, medtem ko bodo novi oziroma osveženi prosto dostopni v vseh slovenskih knjižnicah.
Včasih lahko na internetu najdeš "piratske" verzije. Za svoje potrebe sem ga našel javno objavljenega na srbski .gov strani - so se že pred leti borili za odprtost.
Whenever people agree with me, I feel I must be wrong.
Včasih lahko na internetu najdeš "piratske" verzije. Za svoje potrebe sem ga našel javno objavljenega na srbski .gov strani - so se že pred leti borili za odprtost.
Haha, borili za odprtost.. Srbi so sebe že doskrat v kolen ustrelil, včasih res ne zastopjo biznisa.
Anyhow, patentne papirje pa lahko dobiš zastonj (celo brez registracije) - tolk o "avtorske pravice pa te fore", na katere se obešajo.
Ja, TSG za požarno varnost je konglomerat možnih pristopov iz različnih smernic in v resnici dela zmešnjavo standardov (SIST EN, ISO,-TS,.., DIN, ONORM, BS, VDS,...). Naprimer, šprinkler se bo rado projektiralo po NFPA standardu, ker je najbolj dodelan, omogoča največje izkoristke in ker lahko prideš skozi samo z eno črpalko. Če boš npr. projektiral VR skladišče po VDS, potem imaš lahko v štartu eno regalno višino manj in pa dve črpalki ali pa črpalko in tlačno posodo, ker so švabi bolj strogi. In ta naša smernica ti omogoča, da lahko nekaj projektiraš po NFPA, nekaj po VDS, in nekaj po BS in nekaj po SIST EN. V resnici pa bi moral, če izbereš NFPA, vse vezati na NFPA in vezane standarde, vključno z nosilno konstrukcijo stavbe in kasnejšim vzdrževanjem. Ta smernica ne bi smela določati nič, samo predlagati možne tehnične rešitve. V resnici pa je postala preveč obvezujoča in s tem v gradnji nismo konkurenčni proti tujcem (razen v cenah našega KOLEKTOR - KRADUŠEK tandema)
Poskusi pri nas zgraditi lesen stanovanjski objekt v npr. 20-ih etažah. Ali pa zdravstveni objekt z leseno fasadno oblogo. Težka bo, ker najprej nimamo Smernice Požarna varnost lesenih stavb, ki jo smernica TSG-1-001:2019 na strani 28 omenja in predvsem zato ker nimamo ustreznih kompetenc. Krivdo za to gre iskati predvsem na FGG v Ljubljani, ki je postala valilnica doktoratov, ki v resnici niso vredni nič.
"ISto sranje, drugo pakovanje" na EUgeničnem Vrtu.
Standardi bi po neki osnovni logiki in pravnih fundamentih morali biti brezplačni. Če Cesar nekaj ukazuje, potem je zahteva od podložnikov, da PLAČUJEJO za rbanje njegovih umotvorih, ki jih OBVEZUJEJO NJIH, bolana.
Sploh, ker gre za standarde, ki so ustvarjeni za javno dobro in zelo pogosto celo iz javnega denarja.
A nejmu ne pade na pamet, da bi se tovstnega mešanja dreka odrekel. Samo tam, kjer RES mora - torej v izjemah. Tam, kjer bi nastalo sranjeznalo narasti do nivoja, ki bi "zadišal" celo na balkonu dvoru v Bruslju.
Zdaj pa še samo manjka da v EU nima kaj iskat vožnja po levem pasu in striktna uporaba metričnega sistema.
Z istopom UK iz EU je "problem" vožnje po levi rešen, metrični sestem pa je že "de facto" v striktni uporabi (raba colskih cevi in whithwort navojev pada iz leta v leto)...
Zdaj pa še samo manjka da v EU nima kaj iskat vožnja po levem pasu in striktna uporaba metričnega sistema.
Z istopom UK iz EU je "problem" vožnje po levi rešen, metrični sestem pa je že "de facto" v striktni uporabi (raba colskih cevi in whithwort navojev pada iz leta v leto)...
... moram malo dražit
Jože
Ja gume, zaslone in ostalo pa še kar označujejo s colami.
Ja, TSG za požarno varnost je konglomerat možnih pristopov iz različnih smernic in v resnici dela zmešnjavo standardov (SIST EN, ISO,-TS,.., DIN, ONORM, BS, VDS,...). Naprimer, šprinkler se bo rado projektiralo po NFPA standardu, ker je najbolj dodelan, omogoča največje izkoristke in ker lahko prideš skozi samo z eno črpalko. Če boš npr. projektiral VR skladišče po VDS, potem imaš lahko v štartu eno regalno višino manj in pa dve črpalki ali pa črpalko in tlačno posodo, ker so švabi bolj strogi. In ta naša smernica ti omogoča, da lahko nekaj projektiraš po NFPA, nekaj po VDS, in nekaj po BS in nekaj po SIST EN. V resnici pa bi moral, če izbereš NFPA, vse vezati na NFPA in vezane standarde, vključno z nosilno konstrukcijo stavbe in kasnejšim vzdrževanjem. Ta smernica ne bi smela določati nič, samo predlagati možne tehnične rešitve. V resnici pa je postala preveč obvezujoča in s tem v gradnji nismo konkurenčni proti tujcem (razen v cenah našega KOLEKTOR - KRADUŠEK tandema)
Poskusi pri nas zgraditi lesen stanovanjski objekt v npr. 20-ih etažah. Ali pa zdravstveni objekt z leseno fasadno oblogo. Težka bo, ker najprej nimamo Smernice Požarna varnost lesenih stavb, ki jo smernica TSG-1-001:2019 na strani 28 omenja in predvsem zato ker nimamo ustreznih kompetenc. Krivdo za to gre iskati predvsem na FGG v Ljubljani, ki je postala valilnica doktoratov, ki v resnici niso vredni nič.
Mah, jih mora "zainteresirana javnost" sprovocirat, da nekdo razpise obnovo starih ali razpis za nove TSP napisat.
Gra pa počas, se strinjam, zato ker nekomu paše oziroma odlicevalci niso dozoreli problematiki.
Se pa za izdelavo kar posteno in korektno plača, ne kar nekateri zgoraj bluzijo, da se samo stroške pokrije.
Ja, TSG za požarno varnost je konglomerat možnih pristopov iz različnih smernic in v resnici dela zmešnjavo standardov (SIST EN, ISO,-TS,.., DIN, ONORM, BS, VDS,...). Naprimer, šprinkler se bo rado projektiralo po NFPA standardu, ker je najbolj dodelan, omogoča največje izkoristke in ker lahko prideš skozi samo z eno črpalko. Če boš npr. projektiral VR skladišče po VDS, potem imaš lahko v štartu eno regalno višino manj in pa dve črpalki ali pa črpalko in tlačno posodo, ker so švabi bolj strogi. In ta naša smernica ti omogoča, da lahko nekaj projektiraš po NFPA, nekaj po VDS, in nekaj po BS in nekaj po SIST EN. V resnici pa bi moral, če izbereš NFPA, vse vezati na NFPA in vezane standarde, vključno z nosilno konstrukcijo stavbe in kasnejšim vzdrževanjem. Ta smernica ne bi smela določati nič, samo predlagati možne tehnične rešitve. V resnici pa je postala preveč obvezujoča in s tem v gradnji nismo konkurenčni proti tujcem (razen v cenah našega KOLEKTOR - KRADUŠEK tandema)
Poskusi pri nas zgraditi lesen stanovanjski objekt v npr. 20-ih etažah. Ali pa zdravstveni objekt z leseno fasadno oblogo. Težka bo, ker najprej nimamo Smernice Požarna varnost lesenih stavb, ki jo smernica TSG-1-001:2019 na strani 28 omenja in predvsem zato ker nimamo ustreznih kompetenc. Krivdo za to gre iskati predvsem na FGG v Ljubljani, ki je postala valilnica doktoratov, ki v resnici niso vredni nič.
Mah, jih mora "zainteresirana javnost" sprovocirat, da nekdo razpise obnovo starih ali razpis za nove TSP napisat.
Gra pa počas, se strinjam, zato ker nekomu paše oziroma odlicevalci niso dozoreli problematiki.
Se pa za izdelavo kar posteno in korektno plača, ne kar nekateri zgoraj bluzijo, da se samo stroške pokrije.
S pisanjem teh smernic je podobno kot s pisanjem zakonov. Ko v fazi priprave bereš zadnje osnutke (delovne verzije),preden gredo v obravnavo, vse pije vodo. Potem pa se zgodi obravnava in vedno se najde neka interesna skupina, ki določene točke vrže ven, ali pa jih spremeni tako, da so možne manipulacije.
Se mi je zgodilo, da sem za določeno zadevo v 2010 izdanem TSG za požarno varnost iskal člene, ker sem vedel, da so bili spisani. Našel sem jih v delovnih dokumentih, v končni verziji jih je nekdo vrgel ven.
Naše firme so predvsem pasivne. Večina ni članov nobenih tehničnih odborov ali delovnih skupinah pri SIST.
Konkurenčna prednost je, da so podjetja udeležena pri tem. Da tudi svoje znanje lahko prelijejo v standarde.
Absolutno se strinjam, zato pa je tako kot je. ....ah ne bom se izpostavljal, so itak sami kreteni ki kradejo pa ne vem kva vse.... skratka buče, ki jih vsiljujejo razni "lobiji", da ostane folk butast in je vodljiv. Videno v vseh segmentih družbe.
Zdaj pa še samo manjka da v EU nima kaj iskat vožnja po levem pasu in striktna uporaba metričnega sistema.
Z istopom UK iz EU je "problem" vožnje po levi rešen, metrični sestem pa je že "de facto" v striktni uporabi (raba colskih cevi in whithwort navojev pada iz leta v leto)...
Kako je sedaj s temi standardi so brezplačni ali ne?
V tej državi vsi vedo za vse svinjarije, ki se dogajajo.
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377
V tej državi vsi vedo za vse svinjarije, ki se dogajajo.
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377
Sem se registriral in prijavil, vseeno je znesek okoli 15€ za en dan branja. Kaj pa definira javni standard, da nisem gledal napačnih?
e: Ok ravno videl, da nisem gledal "javnih". Vprašanje obstaja; Kaj definira javni standard?
V tej državi vsi vedo za vse svinjarije, ki se dogajajo.
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377
Kar bi bilo prav je da je PREPOVEDANO sploh v zakonodaji predpisati uporabo kateregakoli standarda ki ni javno dostopen. Torej ni prav da sploh pride do konflikta avtorskih pravic in javno dostopnega standarda. Te zadeve je treba rešiti predno nek predpis sploh postane standard, javno dostopnost mora biti predpogoj da nekaj postane predpis. Naj pač politiki predno nek standard dodajo v zakonodajo dosežejo dogovor z lastnikom standarda da postane javno dostopen (bodisi v zameno za kak regulacijski bonbonček, bodisi za direktno enkratno finančno plačilo).
