Bloomberg - Apple pred jutrišnjim zaslišanjem v Bruslju vztraja, da so ekosistem App Store dovolj odprli, da so zahteve konkurence in Evropske komisije neupravičene. Gre za postopek, ki ga je Evropska komisija napovedala predlani, letos februarja pa zožila na "pogodbene omejitve, ki jih Apple nalaga razvijalcem aplikacij, zaradi česar uporabnikov ne smejo seznanjati o alternativnih načinih naročnin". Z drugimi besedami: Apple ne dovoli, da bi Spotify uporabnikom v aplikaciji povedal, da lahko naročnino plačajo tudi izven App Stora.
Zakaj bi Spotify to želel? Applova pravila so jasna in malodane oderuška. Cena ne sme biti nikjer drugje nižja, a Apple obračunava 15 ali 30 odstotkov (odvisno od obsega prodaje) provizije od vseh nakupov. To pomeni, da Spotify izgublja toliko denarja, če uporabniki naročnino na pretočno storitev plačajo neposredno v App Storu. Rešitev je seveda nakup neposredno na Spotifyevi spletni strani, k čemur pa jih Spotify zaradi Applovih pogojev uporabe ne sme nagovarjati. Uporabniki morajo to sami izvohati, kar diši po zlorabi monopolnega položaja.
Da je Spotify zaradi tega že več let eden najglasnejših Applovih kritikov, ni presenetljivo. A enakega mnenja je tudi Evropska komisija, zato bo jutri potekalo zaslišanje. Če bi se končni postopek sklenil s kaznijo, grozi Applu globa, ki lahko znaša do 10 odstotkov letnih prihodkov. Globe so običajno nižje, hkrati pa se podjetje lahko pritoži na Sodišče EU. A Apple trdi, da je vse skupaj irelevantno že sedaj, ker da so vse potrebne omejitve že odpravili. Spotify je drugačnega mnenja.
Spotify ni edini prizadeti, le največji in najglasnejši. Del preiskave je tudi pridobivanje mnenja ostalih ponudnikov storitev, ki so na enak način oškodovani.
Obstaja več vidikov tovrstnih situacij. Eden izmed njih je, da je Apple ogromno investiral v R&D, ustvaril komercialno zelo uspešno platformo oziroma okolje ter bi pri tej kompaniji radi še naprej intenzivno investirali v R&D naprej ter zaposlovali in dobro plačevali vrhunske strokovnjake, za kar pa seveda potrebujejo denar. Dobiček in dobri poslovni rezultati jim tudi dišijo.
Kot je v navadi nekomu, kateremu na forumu brišejo prispevke in se potem pritožuje, povedati, naj si ustvari lasten forum, tako bi lahko tudi Spotyfiju nonšalantno zabrusili, da si naj ustvari lastno okolje in tam trži svojo storitev. /s
Si predstavlate da v Windows PC aplikacij ne bi mogel izven Microsoft Store delat transakcij ali linkov ali sploh z besedo omenit nakupovanja izven aplikacije.
Si predstavlate da v Windows PC aplikacij ne bi mogel izven Microsoft Store delat transakcij ali linkov ali sploh z besedo omenit nakupovanja izven aplikacije.
Saj to so mokre sanje Microsofta, če še ne veš. Ni jim še uspelo zaenkrat, ampak se trudijo.
Ja in dlje ko bodo Applu to dovolili, več je šans da še Microsoft to naredi.
Mimogrede Google ima precej manj stroga anti-steering pravila, čeprav probava strogost dvignit na Apple nivo.
Prepočasni so tile regulatorji, bo Apple vrnil miljone Apple Music naročnikov ki jih je pridobil na način omejevanja konkurence, ko mu končno prepovejo regulatorji to početje?
Potrebno je tudi profilirati podjetje kot je Apple glede na vire prihodkov. Z lastnim operacijskim sistemom in cloud storitvami ne služijo neposredno, vse je del ekosistema z App storom, kot poglavitno "kravo molznico". MS, za razliko, služi s prodajo operacijskega sistema, Pisarno in nudenjem storitev v oblaku. Google primarno z oglaševanjem.
Kako bodo odločili regulatorji, pa je res dobro vprašanje.
Apple ni trgovec, ampak platforma. Spotify je trgovec, glasba je pa tržno blago v tem primeru.
BigBang je tudi platforma po novem. Se pravi ti kot trgovec tam ponujaš svoje blago. Nikjer nisem zasledil, da imajo oderuške marže? Pa so precej večje kot pa pri Applu.
BigBang je tudi platforma po novem. Se pravi ti kot trgovec tam ponujaš svoje blago. Nikjer nisem zasledil, da imajo oderuške marže? Pa so precej večje kot pa pri Applu.
BigBang ima dovolj konkurence, da ne more ustvariti platforme "enkrat BigBang - vedno BigBang". Poudarek je v konkurenci. Apple je tožen zaradi monopola.
Smiselno je da Apple tako vztrajno zagovarja to pravilo (da se ne sme nagovarjati kupcev, da kupijo storitev drugje). Če bi to dovolili je še slabše za Apple kot dovoljenje za odprtje alternativnih storov.
To pa zato, ker:
1. VSAK developer bi stranke nagovarjal da klikne na spodnji link, ki ga bo povezal do strani kjer lahko zadevo kupi ceneje 2. Drži da s perspektive lijakov (funnels), bi večina še vedno kupovala v aplikaciji (dodatni koraki v postopku znižujejo efektivnost lijaka) ampak vsaj na začetku večjih sprememb ne bi bilo (na globalnem store nivoju) - bi pa seveda odžirali milijone na specifičnih appih kot v tem primeru Spotify. 3. Applova bojazen je (upravičeno), da bi se ljudje na to navadili in dolgoročno kupovali drugje ceneje
To je podobno temu: Ti kupuješ parfum in greš v trgovino. Vzameš tester s police in ga preizkusiš. Na koncu greš iz trgovine brez kupit in parfum kupiš na spletu v drugi trgovini. Ni nedovoljeno, je pa vsekakor siva cona in trgovci tega vsekakor ne marajo.
Zakaj bi Spotify to želel? Applova pravila so jasna in malodane oderuška. Cena ne sme biti nikjer drugje nižja,
Tega ne ravno razumem - kolikor je meni znano Apple ne in niti ne more diktirati kakšno ceno ti postaviš za svoj produkt izven App Stora.
Spotify's gross margin in the quarter failed to meet the average 25.2% estimate of analysts, coming in at 24.7%, which Spotify attributed to the ad slowdown and increased content spending -- like its recent move into audiobooks.
Spotify pays Apple a 15% fee for only about 0.5% of its paid members, according to Apple's response to Spotify's complaint about App Store fees. In March, Spotify filed a complaint against Apple to Europe's antitrust watchdog, claiming that Apple uses App Store policies and a system of fees to smother competition.
In its response, Apple said that Spotify doesn't currently pay the highest fee of 30% on any of its members and that it's paying a lower rate (15%) for only about 680,000 Spotify premium-tier members. Apple's response was meant to underline how little Spotify pays in fees and emphasize that Spotify continues to grow under the current App Store policies.
Torej plačajo 15% pri 0,5% uporabnikov. Pojdite do lokalnega Mercatorja in povprašajte, če lahko postavite stvari na njihovo polico in jim plačate 15% marže pri vsakem dvestotem nakupu. Poročajte kako hitro vas brcnejo v rit in pokličejo varnostnike.
Samo kot zanimivost, ker vas večina, vključno z avtorjem prispevka, posla ni videla niti od daleč, pa se vam te stvari zdijo oderuške: Pred davnimi leti, ko sem delal za eno firmo, smo hoteli priti na police v Spar. Čisto točne številke nimam več v glavi, ampak dosti ne bom zgrešil: Podpis pogodbe: 6000€ Najem metra police: 1000€/mesečeno Konsignacija vse zaloge, police polni naš potnik. Odpis prodanih artiklov enkrat mesečno. Plačilni rok 90 dni. Marža: odvisno od izdelka, vsekakor generalno veliko več kot 30%. Se pravi mi blago dostavimo v trgovino, ga zložimo na polico. Oni ga prodajo po enem mesecu a odpis naredijo en mesec pozneje, potem pa plačajo po 90 dneh. Ja, lahko greš drugam. V Mercator recimo, ki ima zelo podobne pogoje. Ali pa....morda Tuš, z istimi pogoji. Ali pa....to je to v bistvu.
Samo kot zanimivost, ker vas večina, vključno z avtorjem prispevka, posla ni videla niti od daleč, pa se vam te stvari zdijo oderuške: Pred davnimi leti, ko sem delal za eno firmo, smo hoteli priti na police v Spar. Čisto točne številke nimam več v glavi, ampak dosti ne bom zgrešil: Podpis pogodbe: 6000€ Najem metra police: 1000€/mesečeno Konsignacija vse zaloge, police polni naš potnik. Odpis prodanih artiklov enkrat mesečno. Plačilni rok 90 dni. Marža: odvisno od izdelka, vsekakor generalno veliko več kot 30%. Se pravi mi blago dostavimo v trgovino, ga zložimo na polico. Oni ga prodajo po enem mesecu a odpis naredijo en mesec pozneje, potem pa plačajo po 90 dneh. Ja, lahko greš drugam. V Mercator recimo, ki ima zelo podobne pogoje. Ali pa....morda Tuš, z istimi pogoji. Ali pa....to je to v bistvu.
primerljivo bi bilo, če bi imel samo Špar lastniške trgovine in ostalo Mercator nekaj lastniških in ogromno franšiznih prodajaln, ki bi smele prodajati izključne iste produkte kot lastniške Mercator prodajalne. Aja pa nimaš nobene možnosti postavitve svoje trgovske verige, niti je nima nihče drug. Vse kar obstaja da lahko prodajaš sta Mercator in Špar in če te brcneta, te ni.
Saj Appstore ni ena in edina tržnica na svetu, IOS pa ni edini sistem na katerem lahko tržiš. Če pa Applu, Googlu, Marcatorju, Tušu, Lidlu, Glovu, Woltu ne daš 30%, ne boš prav veliko prodal.
Aja pa nimaš nobene možnosti postavitve svoje trgovske verige, niti je nima nihče drug. Vse kar obstaja da lahko prodajaš sta Mercator in Špar in če te brcneta, te ni.
In to je največji problem pri vsem tem - ne pri velikosti provizije.
Aja pa nimaš nobene možnosti postavitve svoje trgovske verige, niti je nima nihče drug.
V 5 minutah ti jo povprečen slo-techovec postavi. Morda še manj. Lahko Pa rečeš "jebi se Apple!" in greš k največjemu, googlu.
Povej mi kako si razlagaš poslovni model, kjer Apple postavi tržnico, ki je znana po vsem svetu in je enostavna za uporabo, nudijo hitro plačilo, varnost, preglednost in preverjene aplikacije. Nato pride gor neka aplikacija, ki na veliko oglašuje, da kupiš naročnino mimo Appla. Torej Apple ne zasluži nič. Od kje imajo zaslužek? Ja, saj vem kaj boš rekel, da je njihov store tako ali tako zanič, da znaš ti bolje in da itak to nič ne stane ker vse lahko teče na enem raspberry pi in sd kartici.
Obstaja več vidikov tovrstnih situacij. Eden izmed njih je, da je Apple ogromno investiral v R&D, ustvaril komercialno zelo uspešno platformo oziroma okolje ter bi pri tej kompaniji radi še naprej intenzivno investirali v R&D naprej ter zaposlovali in dobro plačevali vrhunske strokovnjake, za kar pa seveda potrebujejo denar. Dobiček in dobri poslovni rezultati jim tudi dišijo.
Kot je v navadi nekomu, kateremu na forumu brišejo prispevke in se potem pritožuje, povedati, naj si ustvari lasten forum, tako bi lahko tudi Spotyfiju nonšalantno zabrusili, da si naj ustvari lastno okolje in tam trži svojo storitev. /s
Ampak Apple nima samo platforme, kjer pobira 15-30%. Glavni problem Apple situacije je samo v ekskluzivi. To, da ne smes drugje ceneje ponujat porine to v nesprejemljivo. Potem je to totalno izkoriscanje trznega deleza.
To, da ne smes drugje ceneje ponujat porine to v nesprejemljivo.
Kot sem zgoraj napisal - ni nujno da to sploh drži. V samih pravilih za developerje, to ni nikjer omenjeno (po kakšni ceni moraš ti prodajati aplikacije oz. da ne smejo biti drugje ceneje kot na storu). V vseh teh letih odkar se s tem ukvarjam nisem nikoli tega zasledil.
Ah, te butli od razvijalcev bi lahko raje uredili, da ponujajo samo na npr. Androidu. In bi zaradi tega prisilili epl. Nekaj velikih odide iz iOS platforme, pa bo. Kasneje lahko pridejo nazaj, če bodo pogoji drugačni.
Na Androidu je bistveno manj keša na uporabnika (ker je več uporabnikov, s tem pa tudi več segmentov). Druga zadeva da je to praktično nemogoče narediti - vedno se bo dobil kdo, ki bo ponujal nekaj dobrega na App Storu in se strinjal s "slabšimi pogoji". Tretja zadeva je da Google sploh ni drugačen - Apple se samo po defaultu iz nekega razloga napada prvega - čeprav niti največji ni.
Več uporabnikov , razvijalcev in appov je na Google Play-u.
Na Androidu je bistveno manj keša na uporabnika (ker je več uporabnikov, s tem pa tudi več segmentov). Druga zadeva da je to praktično nemogoče narediti - vedno se bo dobil kdo, ki bo ponujal nekaj dobrega na App Storu in se strinjal s "slabšimi pogoji". Tretja zadeva je da Google sploh ni drugačen - Apple se samo po defaultu iz nekega razloga napada prvega - čeprav niti največji ni.
Več uporabnikov , razvijalcev in appov je na Google Play-u.
Glavna razlika je, da Android omogoča nalaganje aplikacij iz drugih virov ter omogoča uporabo tudi drugih trgovin, ne samo Google Play. Tu pa ne vsiljujejo marže.
Problem v kapitalizmu je pač da ko je veliko konkurence zadeve špilajo, ko pa si par igralcev pridobi veliko moč pa ni več konkurenčnega pritiska proti izkoriščanju s strani velikih, samo za to gre. In edino regulacija lahko to popravi.
Jaz imam drugače dober predlog glede regulacije app storov in sicer bi zahteval od vseh velikih general-purpuse platform da web strani podprejo da jih je možno "pinat" da se obnašajo kot navadne aplikacije. Pa naj potem razni App Store lepo tekmujejo z web, v zameno za provizijo pač večja izpostavljenost, pa da vidimo koliko bo trg rekel da je taka izpostavljenost vredna.
Jaz imam drugače dober predlog glede regulacije app storov in sicer bi zahteval od vseh velikih general-purpuse platform da web strani podprejo da jih je možno "pinat" da se obnašajo kot navadne aplikacije. Pa naj potem razni App Store lepo tekmujejo z web, v zameno za provizijo pač večja izpostavljenost, pa da vidimo koliko bo trg rekel da je taka izpostavljenost vredna.
To že obstaja na iOSu. Safari ima možnost da določeno stran, dodaš kot ikono na namizje in od tam dostopaš do strani (če si imel to v mislih)
Enkrat sem se srečal z eno zanimivo zadevo, ko so človeku rejectal app (niso ga sploh hotli met na storu), in so mu povedali da ima vedno možnost ustvarit webpage in preko te Safari funckije uporabniki dostopajo do njegove vsebine.
Problem pri tem načinu je ker zadeva ne laufa native (oz. je popolnoma drugačen experience kot bi imel namensko aplikacijo). Ravno tako problem nastane pri igrah, ker je to praktično neizvedljivo. Drugi problem je da večina ljudi za to ne ve.
Jaz imam drugače dober predlog glede regulacije app storov in sicer bi zahteval od vseh velikih general-purpuse platform da web strani podprejo da jih je možno "pinat" da se obnašajo kot navadne aplikacije. Pa naj potem razni App Store lepo tekmujejo z web, v zameno za provizijo pač večja izpostavljenost, pa da vidimo koliko bo trg rekel da je taka izpostavljenost vredna.
To že obstaja na iOSu. Safari ima možnost da določeno stran, dodaš kot ikono na namizje in od tam dostopaš do strani (če si imel to v mislih)
Enkrat sem se srečal z eno zanimivo zadevo, ko so človeku rejectal app (niso ga sploh hotli met na storu), in so mu povedali da ima vedno možnost ustvarit webpage in preko te Safari funckije uporabniki dostopajo do njegove vsebine.
Problem pri tem načinu je ker zadeva ne laufa native (oz. je popolnoma drugačen experience kot bi imel namensko aplikacijo). Ravno tako problem nastane pri igrah, ker je to praktično neizvedljivo. Drugi problem je da večina ljudi za to ne ve.
Ja no sej, regulirati bi bilo potrebno tudi experiance. Recimo če pinaš web page na Windows 11 lahko multitaskaš to aplikacijo kot bi bila native, pri iOS tega ni. Pa ustrezni APIji da lahko spotify web page lepo zazna da gre za iOS in ponudi 2-click pin direkt iz web aplikacije in tako dalje. To se bi vse dalo lepo regulirat.
V zameno bi lahko Applu pustili polno svobodo kaj dela na App Store.
Apple ni trgovec, ampak platforma. Spotify je trgovec, glasba je pa tržno blago v tem primeru.
BigBang je tudi platforma po novem. Se pravi ti kot trgovec tam ponujaš svoje blago. Nikjer nisem zasledil, da imajo oderuške marže? Pa so precej večje kot pa pri Applu.
Malo offtopic ampak ena zanimiva za predstavo koliko je Apple veliko podjetje.
- Nekaj dni nazaj sem bral da ima kitajska 6 trilijonov v denarju, medtem ko naj bi bilo 3 trilijone denarja skritega (kar naj bi skrbelo US, ker kitajci niso "transparentni").
- Samo vrednost Appla v tem trenutku znaša polovico tega kolikor kitajska ima v denarju oz. kolikor naj bi kitajska imela skritih denarnih rezerv (3 trilijone / 3000 milijard / 3000000 milijonov - tri milijone milijonov)
Najboljše si lahko velikost številk predstavljaš v samem času o tem kakšna je razlika med milijonom, milijardo in trilijonom:
1 milijon sekund je 11 dni 1 milijarda sekund je 31 let 1 trilijon sekund je 31709 let
Malo offtopic ampak ena zanimiva za predstavo koliko je Apple veliko podjetje.
- Nekaj dni nazaj sem bral da ima kitajska 6 trilijonov v denarju, medtem ko naj bi bilo 3 trilijone denarja skritega (kar naj bi skrbelo US, ker kitajci niso "transparentni").
- Samo vrednost Appla v tem trenutku znaša polovico tega kolikor kitajska ima v denarju oz. kolikor naj bi kitajska imela skritih denarnih rezerv (3 trilijone / 3000 milijard / 3000000 milijonov - tri milijone milijonov)
Najboljše si lahko velikost številk predstavljaš v samem času o tem kakšna je razlika med milijonom, milijardo in trilijonom:
1 milijon sekund je 11 dni 1 milijarda sekund je 31 let 1 trilijon sekund je 31709 let
Jaz sem čisto zadovoljen s temi 15%. Ni mi se treba ubadati absolutno z ničemer. Na drugi strani mi pa PayPal pobere 0.62€ od vsake 5€ transaksije... Zmeri en pristavi nekje lonček
Imam app ki ima tudi spletno verzijo in tam ti ponudi mobilno verzijo za Android/ios. To mi generira okoli 25%, ostalo je vse preko iskanja v app store/Google play.
Zmeri en pristavi nekje lonček 