» »

Evropa načrtuje največji detektor gravitacijskih valov

Evropa načrtuje največji detektor gravitacijskih valov

Slo-Tech - Pred petimi leti so ameriški fiziki sporočili, da je imel Einstein znova prav. V observatoriju LIGO so odkrili gravitacijske valove, s čimer so eksperimentalno potrdili točno sto let staro napoved. Kakor pri mahanju po vodi ustvarjamo valove, tudi premikanje velikanskih mas po vesolju povzroči gravitacijske valove. Ker je gravitacija šibka že sama po sebi, jih lahko zaznamo le, kadar jih ustvarijo izjemno masivna telesa, denimo ob spojitvi črnih lukenj, pa še tedaj potrebujemo bizarno natančne instrumente. LIGO ima štiri kilometre dolga kraka, v katerih nihanje razdalje merimo z interferometrom. Na razdalji 4 kilometre LIGO izmeri spremembo razdalje, ki ustreza desettisočinki premera protona.

Kljub tako izjemni natančnosti, je to dovolj, da zaznamo le najmočnejše gravitacijske valove. To so recimo spojitve črnih lukenj v oddaljenosti do 10 milijard svetlobnih let. Če pa bi imeli natančnejši instrument, bi lahko zaznali te dogodke vse do roba vidnega vesolja, ki je trenutno 45 milijard svetlobnih let proč. V ta namen želijo v Evropi zgraditi nov observatorij, ki se bi imenoval Einsteinov teleskop. Ta ne bi bil le natančnejši kot LIGO, temveč bi uporabljal drugačen dizajn. Namesto dveh pravokotnih krakov bi imel interferometre v trikotniku.

Ta teden smo korak bliže resničnosti, saj je Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) uradno uvrstil Einsteinov teleskop v časovni načrt. Na seznamu je sicer 11 kosov infrastrukture, katerih financiranje ESFRI priporoča Komisiji in nacionalnim vladam. Vrednost 11 projektov je skupno 4,1 milijarde evrov (kar je približno dva odstotka izdatkov za vojsko v EU), od tega je Einsteinov teleskop vreden 1,9 milijarde evrov.

Če bo Einsteinov teleskop res zgrajen, še ni jasno. Uvrstitev na seznam ESFRI je zgolj eden izmed korakov. Nov observatorij gradijo tudi na Japonskem, v ZDA pa nadgrajujejo LIGO.

34 komentarjev

Pimoz ::

Ful bi bilo fajn, če bi v novico ali v komentar nekdo dopisal za kaj to rabimo? Sem bral o LIGO in zdaj, ko vemo da gravitacijski valovi obstojajo...? Nisem proti samo firbec me matra kaj še želijo dokazati?

Aggressor ::

Predstavljaj si, da so vsi dosedanji teleskopi, ki lovijo elektromagnetno sevanje, naš vid.

Z gravitacijskimi detektorji smo dobili tudi neko sorto "sluha".
en CRISPR na dan odžene zdravnika stran

damirj79 ::

Rob vidnega vesolja oddaljen 45 miljard sv let je bolj natolcevanje oz hitro sklepanje.

gus5 ::

Pimoz je izjavil:

Nisem proti samo firbec me matra kaj še želijo dokazati?
Da graviton & gravitacija kot samostojna interakcija ne obstajata, da pa prostor-čas obstaja. ;) Ime "gravitacijski valovi" je zavajajoče, dejansko bi jih morali imenovati "prostor-časovni valovi"; ker ne valuje gravitacija, ampak prostor-čas.

Wrop ::

damirj79 je izjavil:

Rob vidnega vesolja oddaljen 45 miljard sv let je bolj natolcevanje oz hitro sklepanje.


Da je trenutni rob vidnega vesolja dejansko že 45 milijard svetlobnih let stran, je kar lepo poračunano. Verjetnost da vesolje izgineva po tistem, kar nam je trenutno vidno, je verjetno nič.

damirj79 ::

Stvar interpretacije, ker je samo preračun. Dejansko o tem "robu nič ne vemo. Lahko, da objekt na razdalji 30 milj. sv let trči ob neko mejo in ne gre več naprej :D podobno kot je to npr v heliosferi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: damirj79 ()

msjr ::

Teh 45 miljard svetlobnih let je tudi mene zmotilo, pa sem si prečital samo tale odstavek: Observable universe @ Wikipedia

Ali pa za tiste, ki se jim ne da brat, skrajšan citat:
The figures [4.26 gigaparsecs (46.5 billion light-years or 4.40×1026 m) in any direction] are distances now (in cosmological time), not distances at the time the light was emitted.

damirj79 ::

Ni težava v tem, pač pa v posploševanju in je ene par if-ov, ki morajo biti zadosteni, da pridemo lahko do številke 45 milj. sv let od nas.

Blinder ::

Imas kej vec info o tem? Morda kak link? Kdor bere to temo ga verjetno zanimajo tudi stvari npr. o observable universe.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Ryzen 1700 gtx 970 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

Wrop ::

damirj79 je izjavil:

Stvar interpretacije, ker je samo preračun. Dejansko o tem "robu nič ne vemo. Lahko, da objekt na razdalji 30 milj. sv let trči ob neko mejo in ne gre več naprej :D podobno kot je to npr v heliosferi.


Vsekakor vemo, da se vesolje širi. V vse smeri enako. Hitrost so izračunali na podlagi opazovanj. Da bi ravno mi bili v središču, nek drug opazovalec pa na robu, kjer bi lahko videl ta "rob" je zelo malo verjetno. Tudi končen prostor lahko nima robov. Takoj ko v vesolju predpostaviš, da ima rob, problem samo prestaviš nivo višje.

damirj79 ::

Tudi hitrost širjenja smo že nekajkrat popravljali, in to zelo močno. Bom poiskal tisti vir, čeprav je že kar nekaj časa nazaj. Gre pa nekako tako, kot že sam omenjaš o drugem opazovalcu, ki se nahaja blizu tega roba. Ali ima potem ta drugi opazovalec do tega roba samo še npr 1 milj. sv let, do drugega konca pa 89 milj. sv let? Se pravi, ko rečemo, da je do roba vesolja 45 milj. sv let smo se spet postavili v središče vesolja? Ali pa nemara smo mi na mestu tega drugega opazovalca? Iz seznama najbolj oddaljenih opazovanih objektov jih je veliko iz trikotnika med ozvezdji Lev, Volar, Veliki voz. Lahko nič ne pomeni (to območje je najbolj primerno za iskanje zelo oddaljenih objektov), lahko pa..

reeves ::

damirj79 je izjavil:

Tudi hitrost širjenja smo že nekajkrat popravljali, in to zelo močno. Bom poiskal tisti vir, čeprav je že kar nekaj časa nazaj. Gre pa nekako tako, kot že sam omenjaš o drugem opazovalcu, ki se nahaja blizu tega roba. Ali ima potem ta drugi opazovalec do tega roba samo še npr 1 milj. sv let, do drugega konca pa 89 milj. sv let? Se pravi, ko rečemo, da je do roba vesolja 45 milj. sv let smo se spet postavili v središče vesolja? Ali pa nemara smo mi na mestu tega drugega opazovalca? Iz seznama najbolj oddaljenih opazovanih objektov jih je veliko iz trikotnika med ozvezdji Lev, Volar, Veliki voz. Lahko nič ne pomeni (to območje je najbolj primerno za iskanje zelo oddaljenih objektov), lahko pa..

Vesolje se širi z neko približno znano hitrostjo...Hubblova konstanta, ki pa še ni čisto natančno določena. Različne meritve dajo malo drugačne rezultate ampak tam okoli 70km/s/Mpc.

Način na kakršnega se širi je bolj zanimiv. Predstavljaj si malo napihnjen balon in na njemu narisane pikice. Ko napihuješ balon, se bodo vse pikice med sabo oddaljevale, ne glede na to katero pikico gledaš. Tako nekako se širi vesolje. Kamorkoli v vesolju se postaviš, vedno boš ti središče, saj se bo ves prostor okoli tebe širil stran od tebe. Zato ima vsak svoje vidno vesolje enake širine, ne glede na to kje je.

Vesolje se blizu nas oddaljuje počasi (zato gre tudi Andromeda proti nam) dlje, ko greš vse hitreje in hitreje se širi prostor (od opazovalca). In na neki točki (46 mrd. sv. let) se objekti v prostoru začnejo od nas oddaljevati hitreje od svetlobe. To ne pomeni, da je tam konec vesolja ampak, da ni nobene možnosti, da bi prejeli kakršnokoli informacijo od tam dalje. To je meja vidnega vesolja.

zztop ::

En dober video na temo debate:

Izberi raje izgubo kot umazan dobiček:
zakaj prva boli enkrat, druga zmeraj.
~Hilon

cekr ::

Gradnja takšne zadeve na Zemlji oz. kateremkoli planetu je velik nesmisel.
To naj se počne v vesolju. Na planetu samem imaš toliko motilcev, da nima prav nobenega smisla.
Že v vesolju ti lahko en prdec iz sonca uniči vse meritve.
Kakor je zastavljeno, je pripravljeno samo za nekontrolirano zapravljanje denarja. To je vreča brez dna, ki je nihče ne more kotrolirat. Prvi trenutek ko bo dal kdo pripombo, bodo šli vsi čez njega, da nima nobenega posluha za znanost.
A res? Najprej naj se vlaga denar v zaščito pred bližnjimi predmeti, ki nam lahko padejo na glavo. Kaj nas briga neko valovanje, ki je nastalo pred 10 milijardami let.
Do takrat... je pa dobra zgodba o Cesarjevih novih oblačilih. Samo premalo odločujočih ljudi jo je prebralo.
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]

wajdouc ::

@cekr: napiši email evropski komisiji in ji podaj svoje argumente. Če so dobri (kot sam praviš) te bodo pri dokončni odločitvi zagotovo upoštevali.

... se objekti v prostoru začnejo od nas oddaljevati hitreje od svetlobe.

Tole bi drugače napisal, ker diši po tem, da se objekti v prostoru gibljejo hitreje od svetlobe, kar po trenutni fiziki ni mogoče. Med nami in "robom vesolja" nastaja nov prostor. Dlje kot gledaš, več prostora nastaja med nami in tistim objektom in zato se (z naše perspektive) hitreje oddaljuje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: wajdouc ()

gus5 ::

damirj79 je izjavil:

Ali ima potem ta drugi opazovalec do tega roba samo še npr 1 milj. sv let, do drugega konca pa 89 milj. sv let?
Govora ni o fizičnem robu, ampak o vidnem robu. Opazovalec, ki bi bil 1 mrd. let od roba, ki je gledano z naše pozicije oddaljen 45 mrd. let, bi "drugega konca" roba, do katerega seže naš pogled, sploh ne imel na "obzorju". Spraševal bi se, kaj je za vidnim vesoljem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gus5 ()

wajdouc ::

@gus5 iz tvojega zapisa se lahko sklepa, da smo mi v središču vesolja. Bolj verjetna je razlaga, da ima vsak opazovalec v vesolju, ne glede na to, kje v celotnem vesolju se fizično nahaja, svoj vidni del vesolja. Kot neke vrste milni mehurčki v kadi. Ok, bolj slaba analogija.

reeves ::

wajdouc je izjavil:


Tole bi drugače napisal, ker diši po tem, da se objekti v prostoru gibljejo hitreje od svetlobe, kar po trenutni fiziki ni mogoče. Med nami in "robom vesolja" nastaja nov prostor. Dlje kot gledaš, več prostora nastaja med nami in tistim objektom in zato se (z naše perspektive) hitreje oddaljuje.

Ne vem po čemu tebi diši, ampak jaz sem ves čas pisal o širjenju vesolja (prostora) in ne o potovanju skozi prostor. In tudi to, da se hitreje širi dlje od nas.

wajdouc je izjavil:

@gus5 iz tvojega zapisa se lahko sklepa, da smo mi v središču vesolja. Bolj verjetna je razlaga, da ima vsak opazovalec v vesolju, ne glede na to, kje v celotnem vesolju se fizično nahaja, svoj vidni del vesolja. Kot neke vrste milni mehurčki v kadi. Ok, bolj slaba analogija.

Bravo. Točno to sem jaz napisal. Boš še kaj svojega doprinesel k temi, ali boš samo prepisoval?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: reeves ()

Kaboom ::

na kratko ena risanka preden se otroci skregate
Če se zatakne - pritisni močneje. Če se zlomi - bil je skrajni čas za nakup novega.

gus5 ::

wajdouc je izjavil:

@gus5 iz tvojega zapisa se lahko sklepa, da smo mi v središču vesolja. Bolj verjetna je razlaga, da ima vsak opazovalec v vesolju, ne glede na to, kje v celotnem vesolju se fizično nahaja, svoj vidni del vesolja. Kot neke vrste milni mehurčki v kadi. Ok, bolj slaba analogija.
Iz mojega zapisa sledi, da ima vsak opazovalec v vesolju ne glede na to, kje se nahaja, občutek, da je v središču vesolja. Čeprav vesolje središča nima.

BigWhale ::

damirj79 je izjavil:

Se pravi, ko rečemo, da je do roba vesolja 45 milj. sv let smo se spet postavili v središče vesolja? Ali pa nemara smo mi na mestu tega drugega opazovalca?


Poznamo velikost vesolja, ki ga vidimo. In ker se ves prostor okrog nas oddaljuje z enako hitrostjo imamo zaradi tega obcutek, da smo v srediscu vidnega vesolja. Ampak, ce bi se postavili 10 milijonov svetlobnih let bolj desno, bi se nam zdelo enako.

Ce bi se postavili 40 milijard svetlobnih let desno, pa ne vemo kaj tocno bi videli.

zmist ::

cekr je izjavil:

Gradnja takšne zadeve na Zemlji oz. kateremkoli planetu je velik nesmisel.
To naj se počne v vesolju. Na planetu samem imaš toliko motilcev, da nima prav nobenega smisla.
Že v vesolju ti lahko en prdec iz sonca uniči vse meritve.
Kakor je zastavljeno, je pripravljeno samo za nekontrolirano zapravljanje denarja. To je vreča brez dna, ki je nihče ne more kotrolirat. Prvi trenutek ko bo dal kdo pripombo, bodo šli vsi čez njega, da nima nobenega posluha za znanost.
A res? Najprej naj se vlaga denar v zaščito pred bližnjimi predmeti, ki nam lahko padejo na glavo. Kaj nas briga neko valovanje, ki je nastalo pred 10 milijardami let.
Do takrat... je pa dobra zgodba o Cesarjevih novih oblačilih. Samo premalo odločujočih ljudi jo je prebralo.


Samo razumes ne. To je samo krinka, dejansko pa gre za napravo, za kontrolo misli, s katero bojo antivaxerje preprogramirali, da se bojo sli cepit, zato, da jim bojo potem preko cepiva kontrolirali misli.

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: kamiKaZaA ()

damirj79 ::

BigWhale je izjavil:

damirj79 je izjavil:

Se pravi, ko rečemo, da je do roba vesolja 45 milj. sv let smo se spet postavili v središče vesolja? Ali pa nemara smo mi na mestu tega drugega opazovalca?


Poznamo velikost vesolja, ki ga vidimo. In ker se ves prostor okrog nas oddaljuje z enako hitrostjo imamo zaradi tega obcutek, da smo v srediscu vidnega vesolja. Ampak, ce bi se postavili 10 milijonov svetlobnih let bolj desno, bi se nam zdelo enako.

Ce bi se postavili 40 milijard svetlobnih let desno, pa ne vemo kaj tocno bi videli.


Tako je, o tem govorim.

BigWhale ::

damirj79 je izjavil:

Ce bi se postavili 40 milijard svetlobnih let desno, pa ne vemo kaj tocno bi videli.


Tako je, o tem govorim.


No, dejstvo je, da lahko predvidevamo. Vesolje je vecinoma ploscato ne vemo pa se kako je ukrivljeno in ali je zakljuceno ali ne. In na podlagi tega si lahko predstavljamo kaj bi videli v razlicnih primerih.

Daniel ::

damirj79 je izjavil:

BigWhale je izjavil:

damirj79 je izjavil:

Se pravi, ko rečemo, da je do roba vesolja 45 milj. sv let smo se spet postavili v središče vesolja? Ali pa nemara smo mi na mestu tega drugega opazovalca?


Poznamo velikost vesolja, ki ga vidimo. In ker se ves prostor okrog nas oddaljuje z enako hitrostjo imamo zaradi tega obcutek, da smo v srediscu vidnega vesolja. Ampak, ce bi se postavili 10 milijonov svetlobnih let bolj desno, bi se nam zdelo enako.

Ce bi se postavili 40 milijard svetlobnih let desno, pa ne vemo kaj tocno bi videli.


Tako je, o tem govorim.


Mene vse skupaj še zmeraj ko karkoli berem o tem enostavno fascinira, o kakšnih razdaljah se pogovarjamo.

reeves ::

BigWhale je izjavil:

Ce bi se postavili 40 milijard svetlobnih let desno, pa ne vemo kaj tocno bi videli.

V bistvu smo skoraj prepričani, da ne bi bilo nič drugače. Vesolje je vsaj 250 krat večje od vidnega oz. zaznavnega (@zztop-ov video).

Še en dober video:

BigWhale ::

reeves je izjavil:

V bistvu smo skoraj prepričani, da ne bi bilo nič drugače. Vesolje je vsaj 250 krat večje od vidnega oz. zaznavnega (@zztop-ov video).


To je res ja... Tle gre tud za moj brain fart, misljeno je blo, da ce se postavimo blizje robu tega za kar menimo, da je velikost vesolja.

c3p0 ::

Daniel je izjavil:


Mene vse skupaj še zmeraj ko karkoli berem o tem enostavno fascinira, o kakšnih razdaljah se pogovarjamo.


O takšnih, da si jih noben človek ni sposoben predstavljat. Še naše "uboge" galaksije ne.

RedZo ::

cekr je izjavil:

Gradnja takšne zadeve na Zemlji oz. kateremkoli planetu je velik nesmisel.
To naj se počne v vesolju. Na planetu samem imaš toliko motilcev, da nima prav nobenega smisla.
Že v vesolju ti lahko en prdec iz sonca uniči vse meritve.
Kakor je zastavljeno, je pripravljeno samo za nekontrolirano zapravljanje denarja. To je vreča brez dna, ki je nihče ne more kotrolirat. Prvi trenutek ko bo dal kdo pripombo, bodo šli vsi čez njega, da nima nobenega posluha za znanost.
A res? Najprej naj se vlaga denar v zaščito pred bližnjimi predmeti, ki nam lahko padejo na glavo. Kaj nas briga neko valovanje, ki je nastalo pred 10 milijardami let.
Do takrat... je pa dobra zgodba o Cesarjevih novih oblačilih. Samo premalo odločujočih ljudi jo je prebralo.


Ta komentar je perfektno sinhroniziran z večinskim mnenjem v Sloveniji. Po porabi proračunskih sredstev za znanost smo na repu v EU in pri financiranju gospodarstva iz proračuna pri vrhu. Verjetno zato tako imeniten razvoj...

Zvezdica27 ::

upoštevati morate, da se poleg same svetlobe, širi tudi prostor-čas (celo hitreje od svetlobne hitrosti, kar ni nelogično). Zato je vesolje staro, koliko, 14 milijard let, a veliko tolikor kolikor je pač ocena svetlobnih let, torej, 45 milijard sv. let (v premeru?), torej vidno vesolje.

V bistvu je zadeva zelo zanimiva, ker, ja, naše vesolje, kot ga "lokalno" vidimo je pač tu - kaj pa je na "robu" pa je drugo. Lahko drugo. Ta rob je lahko tudi v smislu majhnosti (kvantna fizika). Jaz to ful berem, a nad neko točko me pač odreže.

Hec je, ko te zjebe že razlaga pospeševanja in sile, ha ha ha.

Zgodovina sprememb…

BigWhale ::

c3p0 je izjavil:

Daniel je izjavil:


Mene vse skupaj še zmeraj ko karkoli berem o tem enostavno fascinira, o kakšnih razdaljah se pogovarjamo.


O takšnih, da si jih noben človek ni sposoben predstavljat. Še naše "uboge" galaksije ne.


Se osoncje si ljudje tezko predstavljajo. S svetlobno hitrostjo ne prides v eni uri iz enega konca na drugega. :)

Matthai ::

V eni uri res ne, instantno pa... ;)

https://einstein.stanford.edu/content/r...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

DamijanD ::

BigWhale ::

Matthai je izjavil:

V eni uri res ne, instantno pa... ;)

https://einstein.stanford.edu/content/r...


Ce moram jaz cakat dve uri, da bom izvedel, da si ti na cilju, mi je vseen kolk casa traja zate. :P


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Ob zlitju nevtronskih zvezd prvikrat zaznali gravitacijske valove in svetlobo

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
174983 (3299) bobby
»

Nobelova nagrada za fiziko 2017

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
186087 (4667) gus5
»

Einstein je imel prav: observatorij LIGO odkril gravitacijske valove! (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9323237 (14649) Spajky
»

Gravitacijske valove zaznali že drugič

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
248017 (6171) gus5

Več podobnih tem