vir: The New York Times
V zadnjih letih se je politika Združenih držav vendarle zavedla, da so tamkajšnji tehnološki velikani efektivno postali monopolisti nove, digitalne dobe, s tem pa nevarni tako potrošnikom kot gospodarstvu vobče. Lanska zaslišanja, kot je bilo Zuckerbergovo o Libri (in še mnogočem) so bila še precej nerodna, saj so med drugim pokazala slabo razumumevanje digitalne tehnologije s strani kongresnikov. Za tokratno, sredino zaslišanje, se je petnajst članov Antitrustovske komisije Predstavniškega doma bolje pripravilo. Medtem ko so bili politiki zbrani v prostorih Kongresa, pa so se Zuckerberg, Pichai, Bezos in Cook oglasili preko telepovezave - natančneje, Ciscovega servisa Webex. Dogodek so sprva zaznamovale tehnične težave, predvsem z zvokom, toda na koncu so maratonsko, pet- in polurno zaslišanje vendarle izpeljali v celoti. Poglavitna rdeča nit poizvedb tako demokratskih kot republikanskih predstavnikov je bila namera ugotoviti, ali so podjetja, ki so bila na tnalu, že tako velika, da ovirajo zdravo konkurenčnost, in pa, ali so se do svoje prevlade dokopala na legalne načine. Pri tem žal ni šlo brez strankarskega obračunavanja, saj se je vrsta republikanskih vprašanj dotikala tudi domnevnega omejevanja svobode govora konzervativnih uporabnikov družbenih omrežij, kar je bilo sicer že mnogokrat ovrženo.
Kljub temu smo lahko videli kar lepo bero konkretnih, za direktorje precej neprijetnih detajlov, ki so jih izbrskali preiskovalci. Tako smo uzrli Markovo e-pošto, v kateri februarja 2012, malo pred prevzemom Instagrama, ta servis označuje za "jasno nevarnost". To kaže na razširjeno prakso prevzemanja vseh podjetij in storitev, ki bi lahko predstavljala konkurenco. Jeff Bezos je moral odgovarjati na podobna vprašanja glede tržnice Diapers.com: dokumenti kažejo, da je Amazon za ceno izgube 200 milijonov dolarjev vodil cenovno vojno, ki je tekmeca tako dotolkla, da ga je lahko leta 2010 prevzel. Druga vprašanja so se dotikala pobiranja podatkov (plačljivo, alternativa) partnerjev v njihovi spletni trgovini, s pomočjo katerih so jih nato skušali spodkopati. Timu Cooku so poočitali (omejen vir), da se Apple v resnici ne drži zaveze, da so partnerji na njegovi tržnici enakovredni, temveč je Amazonu dal 50-odstotni popust. Sundar Pichai pa je bil najbolj na udaru spričo Googlovega mešetarjenja z osebnimi podatki uporabnikov; natančneje, združitve osebne identitete uporabnikov z njihovo zgodovino brskanja iz leta 2016. Če gledamo zgolj število vprašanj, jo je sicer Cook odnesel bolje od kolegov; medtem ko je prejel 35 vprašanj, so jih ostali okoli 60.
Direktorji se se sicer branili na že znane načine: z izmikanjem neposrednim odgovorom, načelnimi zagotovili in obljubami o poznejšem dostavljanju zahtevanih informacij, s poudarjanjem zavezanosti ameriškim sanjam ali kratkomalo hlinjenjem izgube spomina. Izpostavljali so, da imamo po njihovem uporabniki popoln nadzor nad lastnimi podatki (ni res) in obširno izbiro pri odločanju o različnih servisih, kar je precej hecno, če upoštevamo Googlovo in Amazonovo vseprisotnost. Na videz so jo odnesli dobro, saj kongresniki niso naznanili kakšnih konkretnih ukrepov - toda to je bolj posledica dejstva, da jih niti ne morejo, ker je sama ameriška antitrustovska zakonodaja brezupno zastarela za soočanje z naprednim mešetarjenjem z digitalnimi podatki. Kljub temu pa izsledki lahko koristijo v povezanih preiskavah Pravosodnega ministrstva, Zvezne komisije za trgovino ali zveznih držav, ki lahko skozi osredotočanje na konkretne lumparije vendarle najdejo kaj, s čimer lahko velikane primejo za vrat. Nemara se lahko zgledujejo po Evropi.
