V raziskavo je bilo vključenih 3826 mladostnikov, pri katerih so proučevali povezave med časom, ki ga preživijo pred zasloni (screen time), in simptomi depresije. Sodelovalo je 1798 deklet in 2028 fantov z 31 šol v okolici Montreala, ki so bili v povprečju stari 12,7 leta. Podatke so zbirali v letih 2012-2018. Količino časa, ki ga namenijo različnim dejavnostim na internetu ali pred televizijo, so sodelujoči ocenili sami. Depresijo so ocenjevali na podlagi pojavnosti sedmih klasičnih simptomov (Brief Symptoms Inventory), samozavest pa s štiristopenjsko lestvico desetih karakteristik (Rosenberg Self-Esteem Scale). Raziskovalce je zanimalo, koliko časa dnevno mladi preživijo pri igranju videoiger, na družbenih omrežjih, gledajoč filme ali nadaljevanke in pri drugih aktivnostih na računalniku. Upoštevali so spol, starost, šolski okoliš in družbenoekonomski status.
Rezultati so jasno pokazali, da čas pred zasloni močno korelira s simptomi za depresijo. Vsaka dodatna ura, ki so jo mladi preživeli na družbenih omrežjih, je za 0,64 enote povečala pojavnost simptomov depresije. Zelo podobni rezultati (0,69 enote) so veljali tudi za čas, prebit pred računalnikom. Vpliv gledanja televizije je precej manjši (0,18 enote). Raziskava je pokazala še, da je razlog primerjava z ljudmi, za katere menimo, da so srečnejši ali uspešnejši (upward social comparison), in vrtenje v začaranem krogu (reinforcing spirals hypothesis). Precej manj verjetno je, da je razlog nadomeščanje koristnejših aktivnosti z bolščanjem v zaslon (displacement hypothesis).
S tem je povezana tudi ugotovitev, da igranje videoiger ni povezano z depresijo. Nekatere študije v preteklosti so to že razlagale s socialnimi in čustvenimi pozitivnimi vplivi, ki jih ima igranje iger. Dandanes je čedalje več iger interaktivnih in večigralskih, zato igralci niso izolirani, temveč sodelujejo. Več kot 70 odstotkov jih igra igre s prijateljem, bodisi v živo bodisi prek interneta.
Bi moral prebrat članek, ampak me resno zanima, kaj točno so z vidika družbenih omrežij opazovali. Na družbenih omrežjih lahko počneš praktično iste stvari kot drugje na internetu. Lahko bereš članke, lahko gledaš meme, lahko gledaš video-skeče, lahko se kregaš, žališ, debatiraš, lahko gledaš slike drugih ljudi, lahko igraš igre itd.
Sigurno obstajajo neki faktorji na družbenih omrežjih, ki negativno vplivajo na počutje.
Bi moral prebrat članek, ampak me resno zanima, kaj točno so z vidika družbenih omrežij opazovali. Na družbenih omrežjih lahko počneš praktično iste stvari kot drugje na internetu. Lahko bereš članke, lahko gledaš meme, lahko gledaš video-skeče, lahko se kregaš, žališ, debatiraš, lahko gledaš slike drugih ljudi, lahko igraš igre itd.
Sigurno obstajajo neki faktorji na družbenih omrežjih, ki negativno vplivajo na počutje.
Sam predvidevam, da ima vsaj delno povezavo s selfiji in lažnim prikazovanjem svojega fantastičnega življenja in podobe.
Sigurno obstajajo neki faktorji na družbenih omrežjih, ki negativno vplivajo na počutje.
Seveda, addictive design in dark patterns. V bistvu lahko nekdo postane depresiven od družbenih omrežij tudi, če spremlja le kvalitetno čtivo. Nima veze. Občutek nekontrole(kar privede do zapravljanja časa) ima večji faktor pri depresiji kot pa ljubosumnost. Ljubosumnost je Pika na i.
Saj ni nobene hude znanosti, pač so socialna omrežja orodje kurčenja, hvalisanja, pumpanja ega z 'good lajfom' ki naj bi ga nekdo živel. Ostali del, ki je informativne narave in pa šaljenje je manjši kos tega filma. In logično, da je folk depresiven, če gleda samo best of the best of trenutke drugih, pa še ti so povečini zlagani ali pa močno režirani.
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+
Saj ni nobene hude znanosti, pač so socialna omrežja orodje kurčenja, hvalisanja, pumpanja ega z 'good lajfom' ki naj bi ga nekdo živel. Ostali del, ki je informativne narave in pa šaljenje je manjši kos tega filma. In logično, da je folk depresiven, če gleda samo best of the best of trenutke drugih, pa še ti so povečini zlagani ali pa močno režirani.
Dandanes je glede tega Instagram veliko hujši od Facebooka, vsaj v moji starostni skupini. :) Ravno zadnjič so me kolegi spraševali zakaj nimam Instagrama ali Snapchata. Sem jim povedal, da mi dol visi kaj jedo in delajo ob 7 zvečer. Seveda so bili užaljeni. Kolega je bil na potovanju in ko sem ga vprašal kako je bilo mi je začel scrollat slike. Faking povej mi kako je bilo, vseeno mi je za neke bedne slike.
Sem bil pri neki znamenitosti in so ljudje v vrsti čakali, da so prišli do razglednega stolpa in naredili sliko. Kot zombiji. Potem so pol ure urejali sliko ter šli skozi celotno moderno proceduro objavljanja slike. Slika je seveda lepa, če pa bi jih nekdo vprašal o tistem dogodku pa bi rekli: Ah, čakali smo v vrsti, potem pa smo pol ure urejali sliko, da bo čimboljše izpadlo. Slika brez duše. Pustolovsko, ni kaj. I lOvE tO tRaVeL. Yeah right. You love attention.
Večina ljudi danes itak samo še opazuje, kako so spremljani na družbenih omrežjih, medsebojne komunikacije pa praktično ni več. V bistvu so ljudje ob vse večji družbi (številu sledilcev) vedno bolj osamljeni iz tega pa potem pridejo depresije in slaba volja.
Nekaj minutni ali urni pogovor s prijatelji ob kavici ali pivu je vreden več kot nevem koliko tisoč sledilcev na spletu. Poizkusite, se splača!
Seveda pa se bodo puritanci zavzemali za prepoved videoiger - razen tistih, ki so sponsored by Army (in izvajajo tudi novačenje patriotov), socialna omrežja pa bodo pustili pri miru. Konec koncev so odlično orodje propagande, manipulacije oziroma, hm... marketinga.
Puritanci pač vedo kaj je funkcionalno in kaj disfunkcionalno za družbo.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Puritanci pač vedo kaj je funkcionalno in kaj disfunkcionalno za družbo.
Puritanec je beseda, ki preveč določa en tip političnega prepričanja. Jaz bi jim prej rekel radikalci. V tem pogledu namreč težko ločiš skrajnega vernika od tuforumskih SJWjev - oboji bi namreč vsepovprek prepovedovali.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
S tem je povezana tudi ugotovitev, da igranje videoiger ni povezano z depresijo. Nekatere študije v preteklosti so to že razlagale s socialnimi in čustvenimi pozitivnimi vplivi, ki jih ima igranje iger. Dandanes je čedalje več iger interaktivnih in večigralskih, zato igralci niso izolirani, temveč sodelujejo. Verjamem, da video igre ne povzročajo depresije, verjetno prej evforijo, imajo pa druge probleme. Bolj kot je kakšna stvar interaktivna, bolj te posrka vase, bolj te oddaljuje od RL, lažje postaneš odvisen od nje. Tudi družabna omrežja, twitter, instagram...niso toliko problematična, če jih samo pregleduješ in se poskušaš izogniti tistim, ki ti izrazito povzročajo depresijo, težave se začnejo, ko začneš tudi sam sodelovati v debatah, postati slike...in potem čakaš na lajke in odzive kot pes na piškote.
Hipatija - Zelo malo uporabnikov družbenih omrežij, le te spremljajo pasivno, enostavno ne gre. Že en S-T forum, ob določenih temah enostavno potegne vase, zato se nehaj sprenevedat. Takoj, ko se aktivno vključiš na omrežje, to počneš namesto, da bi počela kaj pametnejšega. Boljši je pogovor ali sprehod s prijateljem/ico, kot pa nenehno brisanje ekrana in odgovarjanje na bedasta sporočila in vmes še spremljati cele kupe reklam in zahtev popolnih neznancev o priključitvi, prijateljstvih,......
Skratka, začnite telefone zopet uporabljat za osnovni namen, klicanje, morda kakšno sliko, SMS ali podobno, ne pa za osnovno komunikacijo z vsemi živimi in neživimi na tem svetu, boste imeli več od tega, pa še frustracij bo manj.
Sigurno obstajajo neki faktorji na družbenih omrežjih, ki negativno vplivajo na počutje.
Seveda, addictive design in dark patterns. V bistvu lahko nekdo postane depresiven od družbenih omrežij tudi, če spremlja le kvalitetno čtivo. Nima veze. Občutek nekontrole(kar privede do zapravljanja časa) ima večji faktor pri depresiji kot pa ljubosumnost. Ljubosumnost je Pika na i.
No sej te zadeve lahko tudi pozitivno uporabiš :D. Ampak vseeno tudi igre uporabljajo podoben dizajn. Tako, da to ne more biti ključni vzrok. Mora biti specifični kontent.
Saj ni nobene hude znanosti, pač so socialna omrežja orodje kurčenja, hvalisanja, pumpanja ega z 'good lajfom' ki naj bi ga nekdo živel. Ostali del, ki je informativne narave in pa šaljenje je manjši kos tega filma. In logično, da je folk depresiven, če gleda samo best of the best of trenutke drugih, pa še ti so povečini zlagani ali pa močno režirani.
Dandanes je glede tega Instagram veliko hujši od Facebooka, vsaj v moji starostni skupini. :) Ravno zadnjič so me kolegi spraševali zakaj nimam Instagrama ali Snapchata. Sem jim povedal, da mi dol visi kaj jedo in delajo ob 7 zvečer. Seveda so bili užaljeni. Kolega je bil na potovanju in ko sem ga vprašal kako je bilo mi je začel scrollat slike. Faking povej mi kako je bilo, vseeno mi je za neke bedne slike.
Sem bil pri neki znamenitosti in so ljudje v vrsti čakali, da so prišli do razglednega stolpa in naredili sliko. Kot zombiji. Potem so pol ure urejali sliko ter šli skozi celotno moderno proceduro objavljanja slike. Slika je seveda lepa, če pa bi jih nekdo vprašal o tistem dogodku pa bi rekli: Ah, čakali smo v vrsti, potem pa smo pol ure urejali sliko, da bo čimboljše izpadlo. Slika brez duše. Pustolovsko, ni kaj. I lOvE tO tRaVeL. Yeah right. You love attention.
Rant over.
Well, zato ga je pa Facebook kupil. Instagram počne stvari, ki jih hoče početi Facebook, boljše kot Facebook. Plus to, da so ulovili uhajajočo demografijo.
S tem je povezana tudi ugotovitev, da igranje videoiger ni povezano z depresijo. Nekatere študije v preteklosti so to že razlagale s socialnimi in čustvenimi pozitivnimi vplivi, ki jih ima igranje iger. Dandanes je čedalje več iger interaktivnih in večigralskih, zato igralci niso izolirani, temveč sodelujejo. Verjamem, da video igre ne povzročajo depresije, verjetno prej evforijo, imajo pa druge probleme. Bolj kot je kakšna stvar interaktivna, bolj te posrka vase, bolj te oddaljuje od RL, lažje postaneš odvisen od nje. Tudi družabna omrežja, twitter, instagram...niso toliko problematična, če jih samo pregleduješ in se poskušaš izogniti tistim, ki ti izrazito povzročajo depresijo, težave se začnejo, ko začneš tudi sam sodelovati v debatah, postati slike...in potem čakaš na lajke in odzive kot pes na piškote.
Pojdi stran. Spet govoriš nekaj na pamet, samo zato, ker se neka ugotovitev ne ujema s tvojimi stališči.
"Bolj kot so igre interaktivne, bolj te posrka vate in bolj te oddaljuje od RL". Kaj to sploh pomeni?
Kaj pomeni interaktivno? Kaj pomeni oddaljevanje od RL? Da ne hodiš iz hiše? Da nimaš stika z realnostjo? Da živiš v svojem svetu?
Obrazloži, definiraj. Pokaži kako raziskavo, ki podpira tvoje trditve.
Skratka, začnite telefone zopet uporabljat za osnovni namen, klicanje, morda kakšno sliko, SMS ali podobno, ne pa za osnovno komunikacijo z vsemi živimi in neživimi na tem svetu, boste imeli več od tega, pa še frustracij bo manj.
Poznamo dve vrsti naprav za komunikacijo med dvema osebama.
1) Telefone. To so naprave, ki so jih uporabljali nekoč - nekateri še celo dandanes.
2) Pametne telefone. Ti se imenujejo telefoni zaradi prepoznavnosti (iz istega razloga kot je ikona za "shrani" v obliki diskete ali ikona za telefon slušalka). Pametni "telefon" je multifunkcijska naprava, ki poleg vsega, kar ponuja, omogoča tudi klicanje.
Zakaj za hudiča bi kdo takšno napravo uporabljal samo za en namen? Kot da bi si kupil PC pa ga uporabljal za kalkulator.
Pojdi stran. Spet govoriš nekaj na pamet, samo zato, ker se neka ugotovitev ne ujema s tvojimi stališči. Kaj pomeni interaktivno? Kaj pomeni oddaljevanje od RL? Da ne hodiš iz hiše? Da nimaš stika z realnostjo? Da živiš v svojem svetu? Obrazloži, definiraj. Pokaži kako raziskavo, ki podpira tvoje trditve.
Men se sam zdi, da se ti delas neumnega. Povsem jasno je, kaj je Hipatija zelela povedati. Jaz se sicer z njo ne strinjam ampak zato se ne bom sel delat, da ne razumem kaj je zelela povedati.
Pojdi stran. Spet govoriš nekaj na pamet, samo zato, ker se neka ugotovitev ne ujema s tvojimi stališči. Kaj pomeni interaktivno? Kaj pomeni oddaljevanje od RL? Da ne hodiš iz hiše? Da nimaš stika z realnostjo? Da živiš v svojem svetu? Obrazloži, definiraj. Pokaži kako raziskavo, ki podpira tvoje trditve.
Men se sam zdi, da se ti delas neumnega. Povsem jasno je, kaj je Hipatija zelela povedati. Jaz se sicer z njo ne strinjam ampak zato se ne bom sel delat, da ne razumem kaj je zelela povedati.
Ne, ne vem, kaj pomeni oddaljevanje od RL. V kakšnem smislu. Družbenem ali psihološkem. Niti ne vem, kaj pomeni bolj ali manj interaktivno. Imaš ljudi, ki igrajo ne vem, world of world craft 50 ur na teden in imaš ljudi, ki isto časa porabijo za pasjanso ali šah.
Ljudje stalno ponavljajo neke mantre o vplivu iger, noben pa ne zna obrazložit svojih trditev in jih podkrepiti z actual research.
Machete - Res je, vendar je problem, da nepoučeni uporabniki, praviloma novo tehnologijo uporabljajo neodgovorno in predvsem preveč, tako, da jim zmanjkuje časa za normalno družbeno življenje, ki pa ne more potekat po napravah, oziroma vodi v vedno večjo osmaljenost.
Phantomeye - point je v tem, da čedalje več ljudi pametne naprave ne uporablja več za govorno komunikacijo z drugimi ljudmi. Večina vas več ne ve, kakšna je funkcija slušalke, oziroma čemu služi, ko vas pa kdo pokliče, pa večinoma vrnete s sporočilom, ker se enostavno ne znate več pogovarjat. Zdržiš v družbi dve uri brez telefona?
Kaj pa je to "normalno družbeno življenje"? Tisto, kar je bilo pred 20 leti? Ali tisto, kar je bilo pred 50 leti? 100 leti? Mogoče tisto, kar bo čez 20 let? Vidim, da bi ti kar za vse ljudi definiral, kaj in kdaj morajo početi v življenju. Da bodo "normalni". Ostale pa pred zid, verjetno.
Machete - Res je, vendar je problem, da nepoučeni uporabniki, praviloma novo tehnologijo uporabljajo neodgovorno in predvsem preveč, tako, da jim zmanjkuje časa za normalno družbeno življenje, ki pa ne more potekat po napravah, oziroma vodi v vedno večjo osmaljenost.
Phantomeye - point je v tem, da čedalje več ljudi pametne naprave ne uporablja več za govorno komunikacijo z drugimi ljudmi. Večina vas več ne ve, kakšna je funkcija slušalke, oziroma čemu služi, ko vas pa kdo pokliče, pa večinoma vrnete s sporočilom, ker se enostavno ne znate več pogovarjat. Zdržiš v družbi dve uri brez telefona?
Veš, kaj so včasih govorili za domače telefone? "Ljudje se samo še po telefonu POGOVARJAJO", ne več v živo. Naša družba je v k*urcu."
Hmmm ... malo bom ugibal, ampak je mogoče slušalka tole, kar imam v službi?
Odvisno od družbe. Nekoč so ljudje v takšnih situacijah (bedna družba) pograbili časopis ali knjigo. Zdaj vzameš telefon. Druga finta isti namen.
Pa še to, veliko starejšim v glavah ostane samo podoba nekega mulca, ki gleda v telefon. Ne vidi pa drugih situacij, kjer so pametne napreve NADGRADNJA družbenega življenja, ne zamenjava.
Phantomeye - Idealna bi bila kombinacija obojega, torej starih načinov komunikacije in druženja z novimi, s katerimi lahko na ta način komuniciraš na daljavo, sklepaš posle ali enostavno čvekaš, ne more pa to postati edini način komunikacije in druženja.
Včeraj sva z ženo nenamerno opazovala družino pri kosilu v lokalu. Deklica kakšnih 10, 12 let, se je ukvarjala z malim playstationom, oče je brskal po telefonu in ga, ko je dobil naročeno, odložil in pričel jesti, žena pa na enem od družbenih omrežij, ni dvignila pogleda s telefona, juha pred njo se je krepko ohladila, ko je prijela žlico in dvakrat nesla v usta, potem pa takoj nadaljevala z mreženjem, seveda je tudi očka takoj, ko je pojedel jugo pograbil pametnjakoviča in nekaj brskal po njem, tamala pa je z eno roko jedla z drugo pa pritiskala tipko. Videl sem, ker so sedeli tako, da drugače ni šlo. Potem sva midva odšla, tako, da ne vem ali so uspeli pojest in morda spregovorit kakšno besedo ali dve.
Včasih je bonton veleval, da mobilni telefon v družbi ugasneš, danes je druženje samo še to, skupno drkanje po pametnih napravah. Tudi sam imam precej pameten telefon, tudi sam včasih, ko sem bil zunaj, preko TW poštimal kakšno malenkost na oddaljenem računalniku, ne pride pa mi na misel, da bi na tako majhnem ekranu drkal po yutube-u, gledal gor televizijo ali spremljal dogajanja na socialnih omrežjih, tudi recimo debatiral na S-T.
Praviloma sem si sam izbiral družbe, ki parviloma niso bile bedne in ni nikoli nihče pograbil časopis, takih družb sem se enostavno izogibal. Če ti misliš, da moraš bit v družbi prisoten zato, da si pač tam in potem uporabljaš telefon, je to tvoj problem, jaz se tega nikoli nisem šel, saj je bil moj čas predragocen, da bi se ukvarjal s stvarmi, ki mi niso bile po godu.
Phantomeye - Idealna bi bila kombinacija obojega, torej starih načinov komunikacije in druženja z novimi, s katerimi lahko na ta način komuniciraš na daljavo, sklepaš posle ali enostavno čvekaš, ne more pa to postati edini način komunikacije in druženja.
Včeraj sva z ženo nenamerno opazovala družino pri kosilu v lokalu. Deklica kakšnih 10, 12 let, se je ukvarjala z malim playstationom, oče je brskal po telefonu in ga, ko je dobil naročeno, odložil in pričel jesti, žena pa na enem od družbenih omrežij, ni dvignila pogleda s telefona, juha pred njo se je krepko ohladila, ko je prijela žlico in dvakrat nesla v usta, potem pa takoj nadaljevala z mreženjem, seveda je tudi očka takoj, ko je pojedel jugo pograbil pametnjakoviča in nekaj brskal po njem, tamala pa je z eno roko jedla z drugo pa pritiskala tipko. Videl sem, ker so sedeli tako, da drugače ni šlo. Potem sva midva odšla, tako, da ne vem ali so uspeli pojest in morda spregovorit kakšno besedo ali dve.
Včasih je bonton veleval, da mobilni telefon v družbi ugasneš, danes je druženje samo še to, skupno drkanje po pametnih napravah. Tudi sam imam precej pameten telefon, tudi sam včasih, ko sem bil zunaj, preko TW poštimal kakšno malenkost na oddaljenem računalniku, ne pride pa mi na misel, da bi na tako majhnem ekranu drkal po yutube-u, gledal gor televizijo ali spremljal dogajanja na socialnih omrežjih, tudi recimo debatiral na S-T.
Praviloma sem si sam izbiral družbe, ki parviloma niso bile bedne in ni nikoli nihče pograbil časopis, takih družb sem se enostavno izogibal. Če ti misliš, da moraš bit v družbi prisoten zato, da si pač tam in potem uporabljaš telefon, je to tvoj problem, jaz se tega nikoli nisem šel, saj je bil moj čas predragocen, da bi se ukvarjal s stvarmi, ki mi niso bile po godu.
Takih primerov videl veliko. Pravzaprav večina.
Danes ko greš na pivo že skoraj ni modernega človeka, ki ne bi imel phone na mizi, pripravljen za akcijo.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Kaj pa je to "normalno družbeno življenje"? Tisto, kar je bilo pred 20 leti? Ali tisto, kar je bilo pred 50 leti? 100 leti? Mogoče tisto, kar bo čez 20 let?
V nekaj sto letih se družbeno življenje ni nič kaj prida spremenilo. Spremenili so se le kanali, po katerih družbeno življenje poteka in dostopnost. Hitreje se spreminja le družabno življenje. Govorim seveda o dovolj veliki masi, kjer po navadi ljudje (napak) iščemo normalnost.
Kaj pa je to "normalno družbeno življenje"? Tisto, kar je bilo pred 20 leti? Ali tisto, kar je bilo pred 50 leti? 100 leti? Mogoče tisto, kar bo čez 20 let?
V nekaj sto letih se družbeno življenje ni nič kaj prida spremenilo. Spremenili so se le kanali, po katerih družbeno življenje poteka in dostopnost. Hitreje se spreminja le družabno življenje. Govorim seveda o dovolj veliki masi, kjer po navadi ljudje (napak) iščemo normalnost.
Ne drži, interakcija med časopisom in telefonom je velika, kot je tudi razlika med tevejem in časopisem. Da ti prebereš novico, ki je daljša od par vrstic oziroma neko zanimivost je že kar napor. Jasno, možgani rajse iyberejo interaktivno vsebino, kar pomeni da nekega pretiranega napenjanja mišic ni. Je res gledanje televzije in butastih vebin na telefonu podobno spanju?
interakcija != razlika oz. kaj ima družbeno življenje z vplivom časopisa na telefon ali vice versa?
Ko si bral casopis nisi bral kako se sosedov jamez hvali z jahto, ti pa jes krompir in si broke.
Ja... Po zavist si včasih moral v gostilno, vaško/gasilsko veselico, klekljarski krožek ipd. Je pa v družbenem življenju prisotna že od nekdaj. Tako kot (ne)priljubljenost, (ne)zaželjenost, (ne)všečnost in ostale človeške socialne lastnosti, ki jih ljudje pridobivamo z vključenostjo v družbeno življenje.
Mislim, da sem ugotovil, zakaj me socialna omrežja ne pritegnejo. Meni je enostavno dolgčas tam gor. Gledam neke objave, fotke, evente, reklame, chatat se mi ne ljubi - grem raje na pivo z dotično osebo... rata mi dolgčas po 5 minutah. Isto na instagramu. Potem grem raje na slo-tech, brat committe od kernela ali bitcoin core clienta ali gledat pornič. To mi je mnogo zanimivejše. Verjetno sem čuden.. meh, sem že navajen
Phantomeye - Idealna bi bila kombinacija obojega, torej starih načinov komunikacije in druženja z novimi, s katerimi lahko na ta način komuniciraš na daljavo, sklepaš posle ali enostavno čvekaš, ne more pa to postati edini način komunikacije in druženja.
Včeraj sva z ženo nenamerno opazovala družino pri kosilu v lokalu. Deklica kakšnih 10, 12 let, se je ukvarjala z malim playstationom, oče je brskal po telefonu in ga, ko je dobil naročeno, odložil in pričel jesti, žena pa na enem od družbenih omrežij, ni dvignila pogleda s telefona, juha pred njo se je krepko ohladila, ko je prijela žlico in dvakrat nesla v usta, potem pa takoj nadaljevala z mreženjem, seveda je tudi očka takoj, ko je pojedel jugo pograbil pametnjakoviča in nekaj brskal po njem, tamala pa je z eno roko jedla z drugo pa pritiskala tipko. Videl sem, ker so sedeli tako, da drugače ni šlo. Potem sva midva odšla, tako, da ne vem ali so uspeli pojest in morda spregovorit kakšno besedo ali dve.
Včasih je bonton veleval, da mobilni telefon v družbi ugasneš, danes je druženje samo še to, skupno drkanje po pametnih napravah. Tudi sam imam precej pameten telefon, tudi sam včasih, ko sem bil zunaj, preko TW poštimal kakšno malenkost na oddaljenem računalniku, ne pride pa mi na misel, da bi na tako majhnem ekranu drkal po yutube-u, gledal gor televizijo ali spremljal dogajanja na socialnih omrežjih, tudi recimo debatiral na S-T.
Praviloma sem si sam izbiral družbe, ki parviloma niso bile bedne in ni nikoli nihče pograbil časopis, takih družb sem se enostavno izogibal. Če ti misliš, da moraš bit v družbi prisoten zato, da si pač tam in potem uporabljaš telefon, je to tvoj problem, jaz se tega nikoli nisem šel, saj je bil moj čas predragocen, da bi se ukvarjal s stvarmi, ki mi niso bile po godu.
Ti stari načini komunikacije? Kaj so stari načini? To kar je zate stari način, je bil nekoč novi način, nad katerim so nekoč starci bentili kot bentiš ti zdaj. Ampak brez skrbi, jaz kombiniram stare in nove načine. Npr. za vikend se s prijatelji zmenimo kar s pomočjo dimnih signalov. Sosed zakuri žar, jaz pridem. :)
Ljudje smo pac bolj povezani kot kadarkoli prej. Kot opazovalec vidiš nekoga, ki strmi v telefon in si mislis "ljudje se ne pogovarjamo več". V resnici se pa medtem ko ti opazuješ, pogovarjamo z 10 ljudmi hkrati, si izmenjujemo anekdote, šale, zanimive članke, delimo glasbo itd.
Phantomeye - govorna komunikacija loči ljudi od ostalih živali, pogovarjanje je najstarejši način. Prav zanimivo se je pogovarjati z naključnimi znanci po internetu, saj jih imaš za morebitno akcijo (pomoč pri obnovi hiše) takoj na voljo. Ljudi povezuje elektronika, brez kakršnih koli osebnih stikov, če še ne sedaj pa v zelo bližnji prihodnosti, če bojo šle stvari tako naprej. Nič ne delite, noben ne da za pir, ne grete skupaj na piknik, dopust, tekmo,.... če pa že, mora bit telefon nenehno pred očmi, da kakšen like ne zgine. Družbena omrežja dejansko siromašijo stike med ljudmi.
Kaj pa je to "normalno družbeno življenje"? Tisto, kar je bilo pred 20 leti? Ali tisto, kar je bilo pred 50 leti? 100 leti? Mogoče tisto, kar bo čez 20 let?
V nekaj sto letih se družbeno življenje ni nič kaj prida spremenilo. Spremenili so se le kanali, po katerih družbeno življenje poteka in dostopnost. Hitreje se spreminja le družabno življenje. Govorim seveda o dovolj veliki masi, kjer po navadi ljudje (napak) iščemo normalnost.
Ne drži, interakcija med časopisom in telefonom je velika, kot je tudi razlika med tevejem in časopisem. Da ti prebereš novico, ki je daljša od par vrstic oziroma neko zanimivost je že kar napor. Jasno, možgani rajse iyberejo interaktivno vsebino, kar pomeni da nekega pretiranega napenjanja mišic ni. Je res gledanje televzije in butastih vebin na telefonu podobno spanju?
Sicer se v teoriji strinjam, da je časopis podobno kot telefon. So pa v praksi vseeno razlike ogromne.
Poleg tega kar si ti že povedal je tudi to...da časopis je vsem bil skupen. In ko si prebral novico si imel kaj za govoriti z sosedom. Danes ima vsak svoj FB in svoj balonček o katerem drug drugi nima pojma. Zato je skupnih točk čedalje manj. Enkrat si lahko z Miciko se pogovarjal, da je v vodnjaku manj vode kot včasih, pa pol sta šla v grm seksat. Danes pa eden gleda videje Niki Minaj, druga pa bere kako so njeni videi seksistični. V teoriji ista tema, v praksi 0 seksa. Še huje je, ko pa ni nič skupnega. Pol sta nevidna drug za drugega.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Danes pa eden gleda videje Niki Minaj, druga pa bere kako so njeni videi seksistični. V teoriji ista tema, v praksi 0 seksa. Še huje je, ko pa ni nič skupnega. Pol sta nevidna drug za drugega.
Valid point. Hvala, da si mu pojasnil. Pozabil si omeniti še manipulacijo FB. kjer se ljudi spreminja v potrošno blago. No, če si bral časopis ta ni vedel nič o tebi, danes pa že ob uporabi googla vse vedo o tebi in te sortirajo.
Fino bi bilo izvesti kako raziskavo, če je Tinder kot še ena izmed socialnih greznic res tako uspešen v povezovanju razmerij.
Phantomeye - govorna komunikacija loči ljudi od ostalih živali, pogovarjanje je najstarejši način. Prav zanimivo se je pogovarjati z naključnimi znanci po internetu, saj jih imaš za morebitno akcijo (pomoč pri obnovi hiše) takoj na voljo. Ljudi povezuje elektronika, brez kakršnih koli osebnih stikov, če še ne sedaj pa v zelo bližnji prihodnosti, če bojo šle stvari tako naprej. Nič ne delite, noben ne da za pir, ne grete skupaj na piknik, dopust, tekmo,.... če pa že, mora bit telefon nenehno pred očmi, da kakšen like ne zgine. Družbena omrežja dejansko siromašijo stike med ljudmi.
Komunikacija preko spleta pozitivno vpliva na osebe, ki bolehajo za družbeno anksioznostjo. Tako, da ali z drugimi komunicirajo preko naprav ali pa da ne komunicirajo sploh. https://www.psychologytoday.com/us/blog...
Also, ne pravim, da je situacija, ki jo opisuješ idealna. Sure, včasih smo ljudje veliko preveč na teh napravah in posledično ne posvečamo pozornosti temu, kar je pred nami. Ampak nikakor pa ne pomeni, da postajamo manj socialni. Samo, da komunikacija teče na različnih nivojih, kar zna biti moteče, če si kot posameznik manj zanimiv osebi, kot pa vsebina (oziroma druge osebe), ki jo ima na zaslonu.
Komunikacija preko spleta pozitivno vpliva na osebe, ki bolehajo za družbeno anksioznostjo. Tako, da ali z drugimi komunicirajo preko naprav ali pa da ne komunicirajo sploh. https://www.psychologytoday.com/us/blog...
Tole pozitivno si narobe razumel. Resnica je ta, da pri veliko ljudeh anksioznost izgine, ko gredo izven comfort zone. All in all, te linkane raziskave so itak bullcrap in jih nima smisla preveč resno jemati. :)
kar zna biti moteče, če si kot posameznik manj zanimiv osebi, kot pa vsebina (oziroma druge osebe), ki jo ima na zaslonu.
Takšna komunikacija prej zadovolji osebo kot pa f2f in je z njo manj dela/pritiska, je pa res, da se zna zgoditi, da si pač dolgočasen za tisto osebo. Če je v tem primeru dobra odločitev, da potegneš ven telefon in ignoriraš osebo, pa ne bom komentiral. :)
Meni igre prestavljajo vrsto druženja s kolegi. Seveda se za vikend dobimo na pijači, ampak nam oddaljenost to onemogoča na dnevnem nivoju. Tukaj pa pridejo super prav igre. Tisto uro ali dve zvečer se slišimo na discordu in debatiramo, obenem pa še rundo ali dve odigramo. Ni isto kot v živo, je pa boljše kot nič.
EDIT: No pa še zaradi iger sem spoznal ljudi po celem svetu, z nekaterimi pa smo se tudi dobili in čeprav ne igramo več se še vedno občasno slišimo. Imeti kontakte in možnost prenočitve v tujih državah je super.
Komunikacija preko spleta pozitivno vpliva na osebe, ki bolehajo za družbeno anksioznostjo. Tako, da ali z drugimi komunicirajo preko naprav ali pa da ne komunicirajo sploh. https://www.psychologytoday.com/us/blog...
Tole pozitivno si narobe razumel. Resnica je ta, da pri veliko ljudeh anksioznost izgine, ko gredo izven comfort zone. All in all, te linkane raziskave so itak bullcrap in jih nima smisla preveč resno jemati. :)
kar zna biti moteče, če si kot posameznik manj zanimiv osebi, kot pa vsebina (oziroma druge osebe), ki jo ima na zaslonu.
Takšna komunikacija prej zadovolji osebo kot pa f2f in je z njo manj dela/pritiska, je pa res, da se zna zgoditi, da si pač dolgočasen za tisto osebo. Če je v tem primeru dobra odločitev, da potegneš ven telefon in ignoriraš osebo, pa ne bom komentiral. :)
Ma ne, da sem narobe razumel. Malo cherry-pickam zadeve :D
F2f komunikacija je za ene ljudi nekaj najboljšega, za druge nočna mora. In seveda, res je, ljudje z anksioznostjo lahko premagajo tovrstne vzorce. Ampak ni pa vedno simple. Nekateri pri tem potrebujejo pomoč, pa je ne dobijo (razlogi so različni).
Kar se tiče raziskav, not all bullcrap. Če je dober vzorec, če je metodologija solid je veliko bolj LEGIT zadeva kot neko gostilniške predpostavke.
Saj ni nobene hude znanosti, pač so socialna omrežja orodje kurčenja, hvalisanja, pumpanja ega z 'good lajfom' ki naj bi ga nekdo živel. Ostali del, ki je informativne narave in pa šaljenje je manjši kos tega filma. In logično, da je folk depresiven, če gleda samo best of the best of trenutke drugih, pa še ti so povečini zlagani ali pa močno režirani.
Dandanes je glede tega Instagram veliko hujši od Facebooka, vsaj v moji starostni skupini. :) Ravno zadnjič so me kolegi spraševali zakaj nimam Instagrama ali Snapchata. Sem jim povedal, da mi dol visi kaj jedo in delajo ob 7 zvečer. Seveda so bili užaljeni. Kolega je bil na potovanju in ko sem ga vprašal kako je bilo mi je začel scrollat slike. Faking povej mi kako je bilo, vseeno mi je za neke bedne slike.
Sem bil pri neki znamenitosti in so ljudje v vrsti čakali, da so prišli do razglednega stolpa in naredili sliko. Kot zombiji. Potem so pol ure urejali sliko ter šli skozi celotno moderno proceduro objavljanja slike. Slika je seveda lepa, če pa bi jih nekdo vprašal o tistem dogodku pa bi rekli: Ah, čakali smo v vrsti, potem pa smo pol ure urejali sliko, da bo čimboljše izpadlo. Slika brez duše. Pustolovsko, ni kaj. I lOvE tO tRaVeL. Yeah right. You love attention.
Rant over.
dobro si to napisal, to je ta realnost. Maš vse prav... LOL na tiste zombije. Bolano. Instagram pa kakšne tam folk objavlja... Lej,ne.
Kolega je bil na potovanju in ko sem ga vprašal kako je bilo mi je začel scrollat slike. Faking povej mi kako je bilo, vseeno mi je za neke bedne slike. 
