»

Pametnejši ljudje zaslužijo več, a najbogatejši niso najsposobnejši

Slo-Tech - Sliši se sicer logično, a raziskovalci z več evropskih univerz so vendarle tudi rigorozno potrdili, da najbolje plačanih delovnih mest nimajo najsposobnejši ali najpametnejši ljudje. V reviji European Sociological Review poročajo o raziskavi švedskega prebivalstva, v kateri so za 59.000 moških primerjali njihove kognitivne sposobnosti in plačo. Ugotovili so, da v grobem korelirajo, a le do neke meje. Ekstremno visokih zaslužkov pa nimajo več najpametnejši, temveč celo malenkost manj sposobni.

Kognitivne sposobnosti 59.000 moških so mogli oceniti, ker so bili ti opravili obvezen test zaradi vojaške obveze. Šlo je za ljudi, ki so na trg dela vstopili v letih 1991-2003 (mediana 1993). V tem času je sicer delati začelo 670.203 moških, a so se osredotočili na vojaške obveznike, ker so bili za njih dostopni podatki o kognitivnih sposobnostih iz obveznega testa. Po letu 1999 je bilo obveznikov manj, od leta 2010 pa na Švedskem služenje vojaškega roka ni več obvezno. Nato so primerjali še...

25 komentarjev

Zgodba o fosfinu na Veneri manj fantastična, kot je kazalo

Slo-Tech - Lanskega septembra je v Nature Astronomy izšel članek o odkritih visokih koncentracijah fosfina v Venerini atmosferi. Ker je pri pogojih, ki vladajo na planetu, fosfin nestabilen, bi moral nastajati sproti; bodisi anorgansko bodisi iz živih bitij. Originalni članek ni uspel najti nobenih poti, kako bi fosfin nastajal anorgansko. Tako pomembno odkritje seveda pomeni, da bo iste podatke najprej prežvečilo še veliko več raziskovalcev, ki bodo skušali ponoviti analizo, potem pa se bo seveda v nadaljnjem raziskovanju iskalo še nove podatke. In prve dodatne analize kažejo, da je koncentracija fosfina bržkone bistveno nižja od prvotno objavljene.

Na prvi pogled je znanost v članku trdna. Podatke so dobili iz dveh teleskopov, analizirali so jih ločeni z različnimi programi in strojno opremo. Fosfin so dokazali iz absorpcijskih pasov v spektru, kjer se lahko deloma prekriva z žveplovim dioksidom. A slednji ima še druge trakove, ki jih niso videli, zato so jih pripisali fosfinu. Opazovali...

4 komentarji

Računalniško prepoznavanje govora ni naučeno angleščine temnopoltih

Delež napačnih prepoznav besed (word error rate)

Slo-Tech - Sistemi za prepoznavanje govora so v zadnjih letih postali že zelo zmogljivi, tako da jih je možno uporabljati tudi v vsakdanjem življenju. K temu sta pripomogla povečanje korpusa za trening in razvoj metod za strojno učenje. Pet največjih razvijalcev teh sistemov je Amazon, Apple, Google, IBM in Microsoft. Raziskovalci s Stanforda so preverili, kako dobro ti sistemi razpoznavajo govorjeno besedo, in ugotovili, da obstajajo pomembne razlike med rasami (članek v PNAS).

Vseh pet sistemov je dobilo 19,8 ur posnetega materiala, ki je vključeval 42 belih govorcev in 73 temnopoltih. Govorili so z lokalnimi mestnimi govoricami petih mest v ZDA: Princeville (ruralno, večinoma temnopolto prebivalstvo), Rochester (srednje veliko mesto v državi New York), Washington DC, Sacramento (kalifornijska prestolnica) in Humboldt County (ruralno, večinoma belo prebivalstvo). Na koncu so uporabili 2141 izrezkov, ki so v povprečju trajali 17 sekund. Od teh je bilo 44 odstotkov moških, povprečna starost...

37 komentarjev

Onesnažen zrak poneumlja (in ubija)

Postaje za merjenje kakovosti zraka na Kitajskem

Slo-Tech - Velik del svetovnega prebivalstva živi v okolju, kjer je kakovost zraka slaba. Da ima to različne zdravstvene posledice, so v preteklosti dokazale že številne študije, čeprav je vsak pavšalen izračun, koliko smrtnih žrtev povzroča onesnaženost zraka, do neke mere špekulativen. Manj znano pa je, da ima onesnažen zrak vpliv tudi kognitivne sposobnosti. Najnovejša raziskava znanstvenikov z Yala in pekinške univerze, objavljena v PNAS, je dokazala povezavo med onesnaženostjo zraka na Kitajskem ter nižjimi matematičnimi in jezikovnimi sposobnostmi živečih v...

17 komentarjev

Kitajska financira razvoj kolesa, ki med vožnjo čisti zrak

architecturaldigest.com - Več kot tri milijone ljudi po vsem svetu odide v prerani grob zaradi onesnaženega zraka. Slovenija pri tem ni izjema, saj samo Ljubljančani živijo 1,5 leta manj zaradi različnih škodljivih delcev v zraku. Vendar je stanje še veliko huje na Kitajskem, kjer so nekatera velemesta že desetletja bolj ali manj neprestanoma zavita v smog. Vendar, za razliko od Slovenije, ima Kitajska aktivno politiko proti onesnaževanju in v različne tehnologije že leta investira milijarde – tudi zato bo (po predvidevanjih) naslednje leto Kitajska postala vodilna država na svetu iz vidika finančnih investicij v obnovljive vire energije.

Posledično tudi ni presenečenje, da je kitajski državni sklad finančno podprl idejo...

17 komentarjev

Zaprtje jedrskih elektrarn in povratek k premogu škodujeta novorojenčkom

vir: Nature
Nature - Drugi reaktor Jedrske elektrarne Otok treh milj v Pensilvaniji je 27. marca 1979 normalno obratoval s 97 odstotki nazivne moči, medtem ko je bil prvi reaktor ugasnjen zaradi menjave izrabljenega jedrskega goriva. V noči na 28. marec pa se je zaradi zaporedja mehanskih in človeških napak sredica delno stopila. V okolico je ušel manjši del radioaktivnih plinov in radioaktivnega joda. Izpusti zdravja prebivalstva niso bistveno ogrozili, saj je bilo dva milijona ljudi v okolici izpostavljeno radioaktivni dozi 14 µSv, kar je približno dvakrat manj od obsevanja pri rentgenskem slikanju. Tudi različne študije, ki so jih opravili po nesreči, niso odkrile statistično značilnega...

48 komentarjev

Uporaba Facebooka in SMS-ov povezana s slabšimi ocenami

Slo-Tech - Če se vam zdi, da moderni način življenja, v katerem se različne elektronske naprave in drugi moteči dražljaji neprestano ponavljajo oziroma oglašajo ter rušijo zbranost in onemogočajo poglobljeno ukvarjanje s problemi ali pa zgolj branje daljših odstavkov, kvarno vpliva na vaše kognitivne sposobnosti, niste edini. Pri znak je že, če ste imeli težave z branjem prve povedi v tem besedilu. O neprilagojenosti človeških možganov na opravljanje več stvari hkrati (večopravilnost) in posledicah modernega načina komuniciranja smo na naši strani že večkrat obširno pisali. Znano je, da internet in...

98 komentarjev

Jezik vpliva na varčevanje, ukvarjanje s športom, kajenje

Slo-Tech - Zamisel, da materni jezik v veliki meri vpliva na naše dojemanje sveta in posledično ravnanje v njem, ni nova. Že Wittgenstein je namreč leta 1921 v svojem Logično-filozofskem traktatu zapisal Die Grenzen meiner Sprache bedeuten die Grenzen meiner Welt (Meje mojega jezika so meje mojega sveta) in na koncu izpeljal Wovon man nicht sprechen kann, darüber muss man schweigen (O čemer človek ne more govoriti, o tem mora molčati). Utemeljitelj jezikoslovnega strukturalizma in semiotike Ferdinand de Saussure je leta 1916 to povedal nekoliko drugače, in sicer Si les mots tenus pour des concepts préexistants eux auraient des équivalents exacts dans la signification d'une langue au prochain et ce n'est pas aussi (Če bi besede opisovale predhodno obstoječe pojme,...

43 komentarjev

Digitalno smetišče

Slashdot - Večina uporabnikov sodobne elektronike se verjetno nikoli ne vpraša, kaj se zgodi z njihovimi odsluženimi mlinčki, ko se enkrat pokvarijo, oziroma pogosteje - postanejo zastareli. Tako ali drugače odslužene elektronike se letno nabere med 20 in 50 milijoni ton, večina pa je konča v razvijajočih se državah. Odvoz e-smeti kam drugam se splača, saj je odlaganje le-teh na primer na Kitajskem, v Indiji ali Nigeriji do desetkrat ceneje, kot odlaganje doma, kjer takšno početje običajno ureja zakonodaja.

Taki kupi digitalnih odpadkov za domačine predstavljajo vir zaslužka, saj so bogati s tržno zanimivimi kovinami. Računalniške odpadki vsebujejo 17 krat več zlata, kot ruda, iz katerega jo pridobivajo. Posebej veliko je seveda...

71 komentarjev