Za letošnje tekmovanje je bil pred leti izbran Pakistan, ki pa je bil zaradi političnega položaja prisiljen odpovedati tekmovanje. Veliko držav je namreč sporočilo, da se tekmovanja ne bodo udeležile, ker številna zunanja ministrstva (tudi naše) vsa nenujna potovanja v Pakistan odsvetujejo. Da bi se izognili blamaži ob množični odpovedi sodelovanja, je januarja Pakistan odstopil od organizacije, potem pa so po hitrem postopku organizacijo prevzeli v Tbilisiju.
Prvo mesto in veliko nagrado je med 308 tekmovalci iz 77 držav osvojil Andrei Iliescu iz Romunije, sledili pa so mu trije kitajski in dva ruska tekmovalca. Najboljši Slovenec Uroš Prešern se je uvrstil na 71. mesto, kar ga uvršča v zgornjo četrtino vseh tekmovalcev. Ekipno so bili (spet) najboljši Kitajci, ki so edini osvojili štiri zlate medalje. Drugo mesto si delijo Rusija, Romunija, Južna Koreja in Tajvan, ki so vsak osvojili tri zlate medalje in eno srebrno. Po klasičnem olimpijskem štetju (po številu najbolj žlahtnih medalj) je Slovenija na odličnem 25. mestu med 77. državami, kar je na primer enak rezultat, kot ga je dosegla Nemčija. Ob tem velja poudariti, da kar držav 20 ni osvojilo niti ene medalje.
Kot je to že v navadi, tekmovanje poteka dva dni, celoten dogodek pa traja deset dni. Prvi tekmovalni dan je namenjen laboratorijskemu delu, drugi tekmovalni dan pa reševanju teoretičnih nalog. Oboje si lahko ogledate na uradni strani in se na lastne oči prepričate, da ne gre za trivialne probleme, saj vsakoletne izkušnje s študenti kemije kažejo, da imajo tudi ti veliko težav z njim, medtem ko se na olimpijadi z njimi spopadajo dijaki splošnih gimnazij.
Prihodnje leto bo tekmovanje na Tajskem. Izbor slovenske ekipe se bo začel že jeseni in bo potekal podobno kot doslej, torej čez celo leto razporejeni dnevi priprav in več izbirnih testov.
