Slo-Tech - Zvezna komisija za telekomunikacije v ZDA (FCC) je danes sprejela pomembno odločitev. S tremi glasovi (vsi demokrati) za in dvema proti (oba republikanca) so odločili, da bo v ZDA internet reguliran kot javna storitev, kar z drugimi besedami pomeni potrditev nevtralnosti interneta.
To pomeni, da je prepovedano blokirati dostop do legalnih strani, storitev, vsebin in naprav na internet. Prav tako ni dopustno omejevati hitrosti ali kakovosti dostopa do posameznih storitev v primerjavi z drugimi storitvami; dostop do vseh mora biti enak. Plačljiva prioritizacija ni dovoljena, torej ponudniki vsebin ne bodo mogli plačati za prednostno obravnavo svojega prometa. S tem je FCC zaščitil odprt internet in zagotovil, da bo internet še vedno omogočal dostop do vseh legalnih informacij brez omejitev ter brez nepravične prednosti za bogatejša in večja podjetja. To pomeni tudi, da ponudniki dostopa do interneta za uporabnike (last-mile) ne morejo zaračunavati pasovne širine Netflixu, YouTubu in podobnim, čeprav nanje odpade največji delež prometa. Pravila tudi izenačujejo mobilna in fiksna omrežja, saj prva nimajo več odpustkov in izjem.
Predlog predsednika komisije Toma Wheelerja so v petčlanski komisiji po pričakovanju podprli, pri čemer so glasovali povsem po strankarski pripadnosti. S tem je FCC končala eno poglavje v dolgi bitki za nevtralnost interneta. Prvotni dogovor je namreč lani na sodišču padel. Novi, kompromisni predlog je vseboval možnost zakupa prednostnega prenosa podatkov, česar javnost ni podprla. Ko ji je v bran stopil Barack Obama, je Wheeler pripravil nov predlog, ki je bil sedaj sprejet.
Zgodba seveda še ni končana, saj lahko pričakujemo izpodbojne tožbe ponudnikov dostopa do interneta. Mogoče pa jim tega niti ne bo treba, ker republikanci, ki imajo večino tako v senatu kakor v predstavniškem domu, pripravljajo svoj predlog zakona. Ta bi sicer obdržal elemente nevtralnosti, a bi internet preklasificiral iz javne storitve v regulirano informacijsko storitev ter FCC-ju odvzel nekatere pristojnosti pri regulaciji interneta. Glede na Obamovo predanost nevtralnosti interneta in njegovi pravici veta sicer republikanskega uspeha v tem predsedniškem mandatu ni pričakovati.
V Sloveniji je nevtralnost interneta že uzakonjena.
A ni vrhovno sodisce ZDA ze vsaj 2x vrglo ven FCC-jevo odlocitev o nevtralnosti interneta ? Ne bi me presenecalo, ce bi ISPji zvlekli spor z FCC-jem na vrhnovno sodisce se tretjic.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.
Če sm jst to prav razumu, jih je ustavno sodišče v prejšnih poskusih zavrnilo ker ISP niso spadali v isto skupino kot navadni ponudniki žične telefonije (common carriers). Sedaj jih je FCC uvrstil med njih in jih posledično lahko regulira z obstoječim zakonom (Title II of the Communications Act of 1934 ).
Big companies like AT&T, Verizon, and Comcast want to treat them differently so they can charge you more depending on what you use.
Problem reaction solution.
A je kdo vprašal ponudnike, če si tega res želijo? Pozna kdo kak primer, iz celega sveta (!), ko kak ponudnik dodatno računa za razne internetne storitve?
V bistvu ja, Netflix, zelo posredno in skrivnostno(vsiljeni interconnect zaradi blokade), da torej sploh ni jasno javnosti ali plačuje ali ne. ISPji si tega brez skrbi želijo, samo upajo se ne preveč zamerit uporabnikom, zato zaenkrat zgolj take prikrite fore.
No z izjemo Netflixa v Ameriki internet bolj ali manj že zdaj je nevtralen. Tako da drugod po svetu je ta nevtralnost v zakonih zgolj preventiva, pač veliko bolje je pravila postavit že za naprej kot za nazaj.
No ravno Amerika, ki ima edina ta problem pa ima seveda tudi problem sprejet tak zakon.
Nevtalnost je daleč samo od regulacije direktnega plačevanja, to je samo pač najhujša kršitev, ki direktno res še ni bila kršena, je pa bila posredno preko blokade pri Netflixu.
Končni rezultat je namreč enak, ne glede na to v kak celofan ga zavijejo ISPji.
ni blokade --> Netflix se lahko odloči ali ne za peering, ne vpliva na storitev --> --> Netflix se odloči za peering, če je ta cenejši od transporta po public internetu --> ker je peering v korist ISPju IN Netflixu se odločita implementairat ga tako da OBA prišparata denar, torej noben nebenemu ne plačuje za peering
je blokada --> Netflix prisiljen v peering, da sploh pride prek blokade --> Netflix to izkoristi in mu peering zaračuna
END result? ISP je zaslužil denar za prenos podatkov od Netflixa, zavito v celofan,ampak identično, kot če mu zaračuna direkt kar se financ in izkoriščanja ne-nevtralnosti tiče.
A lahko daš kak vir, da je bila blokada za Netflix?
Kar sam najdem je le to, da niso dodajali dodatnih kapacitet.
Ko ti Netflix pobira 35% prometa si primoran poiskati rešitev, ki ti kot operaterju ustreza. Vprašanje je le kdo bo nosil ceno, uporabniki ali content providerji. Internet se ponavadi prodaja v delilnem razmerju 1:20.
Ja blokirali so netflix, če bi bla problem kapaciteta bi vsi paketi dropali, tako pa so samo netflixovi. Tista "dodatna kapaciteta" pa je v bistvu blo par k EUR stroškov iz ene omarice v drugo povezat, ki jih Verizon ni hotel dati, ker potem ne bi imeli izgovora.
Ok, če si hotel dokazati da operaterji do zdaj neprikrito še niso kršili nevtralnosti potem morda res si me dobil, ne najdem primera. :)
Ampak sprejeta nevtralnost bi pomenila da bi Verizon bodisi nadgradil kapaciteto bodisi bi moral konkretno max hitrost omejiti uporabnikom. VSEM enako, ne Netflix uporabnikom. In ker se ne bi hotel zamerit uporabnikom bi najbrž tistih par ethernet kablov lepo povezal in viola, Netflix bi delal.
BTW, Netflix je že zaprosil FCC, da če že ne misli nevtralnosti naj pa vsaj regulira te peeringe, da ne morejo operaterji poljubno keša hoteti za njih. Mislim da ti taka uradna prošnja FCCju da vedit marsikaj...
Ampak sprejeta nevtralnost bi pomenila da bi Verizon bodisi nadgradil kapaciteto bodisi bi moral konkretno max hitrost omejiti uporabnikom. VSEM enako, ne Netflix uporabnikom.
No, tudi tu je možno, da so omejevali vse kar je šlo skozi Cogent-Verizon interconnecte in ne le Netflix.
Peering dogovori so vedno bili domena operaterjev.
Primer je ko mobilni operater računa uporabniku 1MB podatkovnega prometa za X EUR zraven pa ponuja ne tarifiran promet za izbrane ponudnike. Primer bi bil recimo Deezer v Slo ali https://www.plugger.com/ (social network, klon facebooka) v Mehiki, kjer imajo zaradi razlike v tarifiranju veliko prednost pri pridobivanju uporabnikov.
Na DSL, optiki, ... je tega seveda manj zaradi načina razvoja omrežja, ampak kot Netflix in podobni pokažejo si operaterji zelo želijo dodatnih virov dohodka, še posebej sedaj ko jih počasi pretvarjamo v dumb pipe providers.
Ampak sprejeta nevtralnost bi pomenila da bi Verizon bodisi nadgradil kapaciteto bodisi bi moral konkretno max hitrost omejiti uporabnikom. VSEM enako, ne Netflix uporabnikom.
No, tudi tu je možno, da so omejevali vse kar je šlo skozi Cogent-Verizon interconnecte in ne le Netflix.
Nič ni tle karkoli možno, niti Verizon ne skriva da Netflix dropa. Halo da bi se dalo tako blokado skriti. Ta blokada je javno znana in priznana, ni tle nobene debate. Zagovorniki Verizona so zgolj iskali izgovore zakaj, nikoli niso zanikali...
Folk je imel v enem browserju odprt download z 10Mbit, naslednji trenutek je šel an Netflix ni zmoglo 2Mbit, brez skrbi da so pretestirali povezave, ki gredo preko iste stične točke.
še posebej sedaj ko jih počasi pretvarjamo v dumb pipe providers.
S to izjavo se pa jaz ne strinjam. Mi jih nic ne spreminjamo. Njihove storitve pac niso na nivoju konkurence in zato teh storitev ne uporabljamo. Kljub temu, da imajo konkurencno prednost, ko vsaj v delu omrezja ne rabijo placevati za promet.
Najboljši primer tega, o čemer sprašuješ (ker ga vsi poznamo) je res kar Slovenija. Kljub temu da je
nevtralnost interneta že uzakonjena
, kot pravi članek.
Pri naročnini na razne glasbene ali video storitve naših operaterjev, so se oni odločili, da ti "podarijo" prenos podatkov vezanih na te storitve. Podatke, ki si jih pa koristil drugače, so ti pa zaračunavali (oz. šteli v kvoto, kar je na koncu isto). S tem, ko so to počeli, so dali prednost sebi, oziroma storitvam, ki so z njimi sklenile pogodbo. Konkurenčna storitev (naprimer Google Play Music), je bila v primerjavi s tem bistveno dražja. Saj si tam poleg mesečne naročnine, moral plačati tudi prenešene podatke. S tem so te operaterji ali prisilili v uporabo svoje storitve (primerjava med kvalitetami različnih storitev tu niti ni nujna) ali pa so te kaznovali, ker le-te nisi uporabljal. Ne govorimo nujno o hitrosti, ampak princip je popolnoma enak.
Je pa tu še en faktor, ki ga pa ljudje dostikrat spregledajo. Nevtralnost Interneta ni nujno vedno dobra dobra zadeva. Ves promet po omrežjih namreč ni enakovreden in nekateri tipi prometa naj bi imeli prednost pred drugimi. Izredo dober primer za to je VoIP promet, ki je zelo občutljiv za zamude v omrežju. Tak promet bi moral biti obravnavan prednostno, ker imaš drugače slabo komunikacijo. Težava je seveda v tem, kako imeti internet, ki je nevtralen, obenem pa dela, kot si želiš. V okolju, kjer bi imel popolno nevtralnost interneta, se ne bi mogel zanašati na to, da bi VoIP promet delal dobro ali pa sploh.
Internet se ponavadi prodaja v delilnem razmerju 1:20.
In potem jamrajo, da nimajo kapacitet, ko uporabniki končno začnejo izkoriščati kar so plačali?
Me zanima, kako bi izgledala analogija z naročnino na tiskan časopis. Bi občasno manjkala športna priloga, oz karkoli drugega (razen oglasov seveda) po izboru dostavljalca? "Saj vi pa tega itak ne berete, a ne?", "Vremenske napovedi bomo dostavili naslednji teden", "Par strani je praznih, ker zlobni novinarji nočejo več pisati člankov brez honorarjev", "Imamo veliko novih naročnikov in naš star tiskarski stroj ne more natisniti vsega"... In naročniki naj bi to dolgoročno tolerirali?
Če sm jst to prav razumu, jih je ustavno sodišče v prejšnih poskusih zavrnilo ker ISP niso spadali v isto skupino kot navadni ponudniki žične telefonije (common carriers). Sedaj jih je FCC uvrstil med njih in jih posledično lahko regulira z obstoječim zakonom (Title II of the Communications Act of 1934 ).
1934 ?
To pomeni tudi, da ponudniki dostopa do interneta za uporabnike (last-mile) ne morejo zaračunavati pasovne širine Netflixu, YouTubu in podobnim, čeprav nanje odpade največji delež prometa.
Ah, dvojno zaračunavanje. Jaz bi tudi dvojno plačo imel...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Je pa tu še en faktor, ki ga pa ljudje dostikrat spregledajo. Nevtralnost Interneta ni nujno vedno dobra dobra zadeva. Ves promet po omrežjih namreč ni enakovreden in nekateri tipi prometa naj bi imeli prednost pred drugimi. Izredo dober primer za to je VoIP promet, ki je zelo občutljiv za zamude v omrežju. Tak promet bi moral biti obravnavan prednostno, ker imaš drugače slabo komunikacijo. Težava je seveda v tem, kako imeti internet, ki je nevtralen, obenem pa dela, kot si želiš. V okolju, kjer bi imel popolno nevtralnost interneta, se ne bi mogel zanašati na to, da bi VoIP promet delal dobro ali pa sploh.
Ta primer, ki ga navajaš, nima zveze z nevtralnostjo interneta.
Ko uporabljaš VOIP pač uporabljaš VOIP in imajo ti podatki prednost. Ko pa ga ne uporabljaš, pa teh podatkov ni.
Pri nevtralnosti interneta ne gre za tehnična vprašanja, ampak gre za ustvarjanje dodatnega profita ne da bi bilo treba ISP-jem vlagati v infrastrukturo, ki je edini način, kako povečat dobiček.
Trenutno ISP-ji lahko povečajo svoje dobičke le z povečanjem števila naročnikov ali z zvišanjem cen interneta. V razvitih državah so dosegli nek svoj vrh, ker večina populacije že ima internet. Kako pa zdaj do še večjih dobičkov? Tako, da začnejo zaračunat za vsako storitev posebej znotraj interneta.
To je ta večni problem kapitalizma, ko podjetja pri svoji rasti dosežejo svoj vrh in želijo še naprej rasti. Vendar je to mogoče le na račun zmanjšanje nečesa drugega. Če bi jetra rasla in rasla, potem to ne bi bilo dobro za telo. Nekje se mora rast nehat. Žal današnji kapitalizem ne pozna meja in to je problem.
ISP-ji bi hoteli povečat svoje dobičke in minimalno vlagat v infrastrukturo. To pa lahko dosežejo na način, da internet podražijo (če že nove naročnike ni mogoče pridobiti). Najlažje kako podražiti internet je tako, da ga razkosajo in prodajajo po delih. Naročniki tako ne dobijo občutka, da se je internet podražil in ISP-ji lažje pridejo do svojega cilja.
Gre za povečanje dobička a žal na račun nevtralnost interneta (kontrola nad svobodo informacij) in na račun naročnika (dražji internet).
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Nevtralnost interneta pomeni, da so vsi podatki obravnavani enako, brez razlik. Vsaj kar se tiče s strani ponudnika infrastrukture in storitve. To pomeni, da mora biti podatkovni paket, ki nosi VoIP promet enakovreden paketu, s katerim se prenaša nek torrent in ta mora biti enakovreden paketu, po katerem se nalaga del strani, ki sem jo ravnokar odprl v spletnem brskalniku. Če ponudnik internetne storitve katerega od the paketov obravnava presnostno, potem nimamo nevtralnosti. Popolnoma enostavno.
Problem je seveda v tem, da si za zadevo, kot je VoIP, ne želimo nevtralnosti. Nasprotno. Želimo si, da bi imel tak promet prednost, ker drugače stvar ne deluje. Dokler ponudniki obravnavajo tak promet prednostno, se ne pritožujemo, ker nam je v interesu, da to počnejo. Še posebno, ker smo se navadili, da je klicanje preko interneta "zastonj". Ne smemo pozabiti, da je VoIP v veliko državah ohromljen, blokiran in celo prepovedan. Razlogi za to so lahko tako politični, kot ekonomski. In tudi tam to seveda pomeni, da in nevtralnosti interneta.
Da se ne bomo narobe razumeli. Jaz sem vsekakor zelo proti temu, da bi mi ponudnik bremzal en tip podatkov, ker mu ni všeč, kako uporabljam povezavo, ki mu jo vsak mesec plačujem. Se mi je že zgodilo v ZDA, da so mi v hotelu odklopili plačan dostop do interneta. In ko sem klical na podporo sem dobil na nos, da "preveč streamam video vsebine", pri čemer v ponudbi ni bilo omenjene nikakršne omejitve podatkov. Ravno tako sem proti temu, da bi mi ponudnik računal en tip podatkov, medtem ko ga nekomu drugemu daje zastonj. Ampak je pa vseeno treba zadeve pogledati objetkivno in se zavedati, da nam čista nevtralnost interneta ravno tako ne bi bila všeč.
Nevtralnost interneta nam je všeč, saj jo imamo zdaj in vse lepo funkcionira.
ISP-ji pa naj investirajo v boljšo infrastrukturo.
Pri nevtralnosti interneta gre za ekonomska in politična vprašanja in ne tehnična. Če pa gre za tehnično vprašanje, potem naj ISP-ji kot že rečeno investirajo v boljše omrežje.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Problem je seveda v tem, da si za zadevo, kot je VoIP, ne želimo nevtralnosti. Nasprotno. Želimo si, da bi imel tak promet prednost, ker drugače stvar ne deluje. Dokler ponudniki obravnavajo tak promet prednostno, se ne pritožujemo, ker nam je v interesu, da to počnejo. Še posebno, ker smo se navadili, da je klicanje preko interneta "zastonj".
V bistvu je ta problem enostavno rešljiv, brez kakih exceptionov v neutralnostnih zakonih.
In ta izi rešitev je QoS na strani UPORABNIKA. Uporabnikov računalnik ali ruter bo poskrbel, da bo VoiP imel prednost pred torrentom. QoS na strani ISPjev nočemo, oziroma če že ni kapacitet, potem naj se QoS dogaja na ravni uporabnika(vsak dobi enako), to je v bistvu edini QoS dovoljen pod nevtralnostjo.
To bi bilo super, če bi QoS deloval na tak enostaven način. Resnica je malo bolj komplicirana. Če želiš ti govoriti preko VoIP-a z nekom v Ameriki ali pa (še bolj realno) z nekom v Afriki, ti QoS pri tebi in pri njem ne pomaga popolnoma nič. Komunikacija med tabo in osebo na drugi strani bo šla preko neznanega števila neznanih operaterjev. Nekateri bodo imeli boljšo infrstrukturo, nekateri slabšo. Naslednjič, ko se bosta pogovarjala, pa bo lahko vajina komunija potekala preko popolnoma drugih operaterjev. Če vsak od teh operaterjev ne bo srejel QoS zaznamka v vajinih VoIP paketih in ga potem tudi posredoval naslednjemu operaterju, potem je tako, kot da ni nihče ničesar nastavil. Rezultat bo ta, da bodo velikokrat stvari delale OK, občasno bodo delale super, pogosto pa tudi slabo.
Kar se pa tiče "investiranja v infrastrukturo", Manu, pa stvari niso tako črnobele. 100% pasovne širine ne zagotavlja nihče niti interno v svojih podatkovnih centrih, za interno komunikacijo. Enostavno ni računice v tem. Vedno je uporabljen koncept "oversubscription-a", kjer enostavno staviš na to, da 100% uporabnikov ne bo 100% časa potrebovalo 100% pasovne širine.
Plus seveda, da pasovna širina ni edini faktor, ki je za VoIP važen...
Nič ne rabiš vmesnih operaterjev tukaj vpletat. Nevtralnost interneta govori o ISPju na eni in ISPju na drugi strani.
Kar je vmes je ločena in zapletena tehnična debata, bi se dal marsikaj reč na temo QoS in vmesnih operaterjev, vgavnem sicer rešujejo težavo z veliko rezerve v bandtwidthu, ne vem pa kaj ko to ne gre, ko so podmorske kable sekal je vse lagiral, tudi navadno browsanje recimo.
To gre preprosto tako, da ni nikakršnih rezerv kot takšnih. Je izgrajena kapaciteta in vsake toliko se, glede na ocene rasti, dogradi dodatno kapaciteto. Raje manj, kot pa preveč, zato je presežne kapacitete relativno malo.
V splošnem kot non-tier1 dobiš toliko pasovne širine in takšno prioriteto za kakršno si pripravljen plačati. Če ne plačaš dovolj, bodo tvoje stranke pač jokale, ker se bo na točki zgostitve prej pometalo stran njihov promet, kot pa promet koga drugega.
Imam ISP A in pri njem uporabljam njegov VOIP in IPTV. Rad bi imel ponudnika A za internet, ponudnika B za VOIP in ponudnika C za IPTV.
Mi bo ponudnik A zagotovil, da bodo storitve ponudnika B in C delovale enako kakovostno, kot pri ponudniku A? Ne, tega ni, torej smo še daleč od nevtralnosti.
In ja, obstajajo globalni providerji VOIP in IPTV, ki pošiljajo signal preko interneta in ne preko "zasebne mreže", kot to "zaradi varnosti" delajo ponudniki pri nas.
Sicer pa kar malo presenetljivo, da se je to zgodilo čez lužo.
:
