Pri tem je treba poudariti, da ni šlo za redno prisluškovanje, temveč desetminutni preizkus delovanja sistema, ki so ga izvedli novembra 2008. V tem času je sistem za prestrezanje, ki ga ima GCHQ nameščenega neposredno na podmorskih optičnih kablih, shranil 70.000 elektronskih sporočil. Nekritično so shranili vsa sporočila, od klasičnih reklamnih obvestil za novinarje do sporočil med uredniki in novinarji, ki so se dotikala obravnavanih tem. GCHQ je vsa zbrana elektronska sporočila postavil na svoj intranet, kjer so bili dostopni zaposlenim z ustreznimi pravicami. Čeprav v testu niso merili neposredno na novinarje, je razvidno, da je njihov sistem novinarje označil kot grožnjo, kamor sodijo tudi teroristi in hekerji. Še posebej kritični so preiskovalni novinarji, je zapisano v internih dokumentih GCHQ. Razvrščeni so po stopnjah, kjer so teroristi le eno stopnjo nad preiskovalnimi novinarji.
S tem je GCHQ pokazala, da ima ustrezne zmožnosti za prisluškovanje. Da so časniki to razkrili v teh dneh, ni naključje, saj v Veliki Britaniji poteka ostra debata o predlogu sprememb zakona RIPA (Regulation of Investigatory Powers Act). Zakon iz leta 2000 daje policiji pooblastila, da pridobijo dostop do prometnih podatkov brez odrede sodišča, saj zadostuje že dovoljenje za to zadolžene (in s preiskavo nepovezane) osebe v organizaciji, ki podatke potrebuje. Odmeven primer je bila afera Plebgate, ko je policija pridobila podatke o telefonskih pogovorih Sunovega notranjepolitičnega urednika Toma Newton-Dunna. Pojavlja se je bojazen, da GCHQ prestreza in hrani še kaj več, kot ji dovoljuje že tako velikodušna RIPA. V razkritih dokumentih namreč piše, da GCHQ zbrane podatke, ki niso v skladu z RIPA, hraniti pod zelo visoko stopnjo tajnosti, ki je višja od običajne.
Več kot sto novinarjev je že podpisalo odprto pismo britanskemu premierju Davidu Cameronu, v katerem so izrazili ogorčenje nad prisluškovanjem novinarjem in javni protest proti nadaljevanju takšnih praks. V Veliki Britaniji (pa tudi drugod) so se po napadu skrajnežev na francoski časnik Charlie Hebdo namreč že začele razprave o povečanju policijskih pooblastil in krčenju svoboščin, da bi povečali varnost. Cameron se je že javno zavzel za prepoved šifriranih komunikacij. Čeprav kritiki pravijo, da že sedanji strog nadzor nad zasebnostjo ni uspel preprečiti napadov in je torej nadaljnje zaostrovanje ukrepov nesmiselno, vlade trdijo, da je povečevanje nadzora ravno iz tega razloga nujno potrebno.
Internet of things in vsesplošna avtomatizacija vsega in svašta, da deluje brez (in brez možnosti) človeškega posredovanja, vsak dan izgledata bolj sprejmljivo. Jeb*š potencial za družbeni micromanagement, pa to! Edini resen pogoj je, da nihče ne razkuri ZDA, Kitajcev, Rusov, ali kateregakoli drugega "plejerja". Ali besnih asocialnih tipov (with skillz).