Slo-Tech - Lanskega januarja je Springerjeva revija European Physical Journal Plus s sorazmerno nizkim faktorjem vpliva, ki ni specializirana za podnebno znanost, objavila članek, ki je na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih požel neobičajno veliko pozornosti. V njem so štirje italijanski fiziki ugotavljali, da v pojavnosti ekstremnih podnebnih dogodkov, denimo izjemnih padavin, poplav, suš, ni opaziti trendov. Zaključili so, da dostopni podatki ne potrjujejo navedb o podnebni krizi. Članek je leto pozneje umaknjen, ker njegovi sklepi niso podprti s podatki.

Že takoj po objavi članka, ki so ga z veseljem povzemali portali, ki dvomijo o podnebnih spremembah, so se oglasili številni strokovnjaki. Poudarjali so, da so ga napisali znanstveniki, ki niso strokovnjaki za podnebje, ki so zagrešili vrsto metodoloških napak. Podatki v njem naj bi bili izbrani selektivno in pristransko, zaključki pa niso bili v skladu s podatki. Dva izmed avtorjev članka, upokojeni jedrski fizik Renato Ricci in...

Slo-Tech - Vse od prelomnega članka Why Most Published Research Findings Are False, ki ga je John Ioannidis objavil pred šestnajstimi leti, se zavedamo krize ponovljivosti (replication crisis). Zlasti v medicini, ekonomiji in družboslovnih znanostih je rezultate iz tudi polovice člankov nemogoče ponoviti, kar pod vprašaj postavlja njihove ugotovitve. Razlogov je več, pametnih rešitev pa še ni. V psihologiji je ponovljiva le zgolj dobra tretjina raziskav, v ekonomiji in družboslovju pa dobra polovica.

Vir težav je tekmovalnost trenutnega sistema v znanosti, kjer je preživetje in napredovanje znanstvenikov odvisno skoraj izključno od števila objav in njihove odmevnosti, torej citiranosti. Ta isti problem imajo tudi uredniki revij, ki zato preferirajo članke z izjemnimi, prelomnimi odkritji. Žal iz zgodovine vemo, da so poročila o izjemnih odkritjih večkrat neresnična od bolj umirjenih in pričakovanih odkritij. Vse to vpliva na to, kaj se objavlja, in skoraj brez izjeme se objavljalo zgolj...

Science Blog - Zgodi se dovolj redko, da tako laiki kakor tudi premnogi znanstveniki menijo, da je umik članka poraz, sramota, konec kariere. Od leta 1970 je bilo po objavi umaknjenih (retracted) že več kot 18.000, kar pa še vedno predstavlja manj kot promil objavljenih člankov. Razlogov za umik je več, segajo pa od resničnih napak prek malomarnosti do prevar. Ko so v Rusiji umaknili več kot 800 člankov, so bili razlogi večinoma akademska nepoštenost. Ko pa je v začetku tega leta članek umaknila Frances Arnold, je bil odziv precej bolj prizanesljiv. In ne (samo) zato, ker je predlani dobila Nobelovo nagrado.

Prva razlika je v tem, da je Arnoldova sama poskrbela, da je bil lanski članek umaknjen. Na Twitterju je zapisala, da so odkrili, da rezultati v članki niso bili ponovljivi, in se ob tem opravičila, ker svojega dela ni opravila dobro. Ni iskala izgovorov, odkrito je zapisala, da so pri nadaljevanju študije ugotovili, da starih rezultatov ni bilo možno ponoviti, prvi in drugi avtor (ki je...

Business Insider - Temelj znanstvenih raziskav je ponovljivost, najsi gre za zmožnost ponovitve in rezultatov poizkusa ali pa vsaj rezultatov iz zbranih surovih podatkov z isto metodologijo, kadar poizkusa ni mogoče ponoviti. Znanost ima svoje probleme, ki so po navadi posledica malomarnosti ali cel namernega ravnanja avtorjev. Narašča število umaknjenih člankov, ker so v njih neresnični podatki ali popolne neumnosti. Velike ponareditve odmevnih rezultatov so sorazmerno redke in imajo resne posledice, pri vseh teh nepravilnosti pa gre za manjši del člankov - velika večina je še vedno povsem resničnih in ponovljivih.

To pot je ponovno pod drobnogledom ekonomija, ki nam je dala eno najbolj razvpitih afer, ko sta Carmen...

Nature - Že stara prevara v znanosti očitno še vedno deluje, so na lastni koži ugotovili pri založniku Springer Nature (maja sta se združila Springer in večji del Macmillana, ki izdaja revije iz skupine Nature). Zaradi nepravilnosti pri recenzijah so umaknili 64 člankov, za katere so si avtorji recenzente izmislili, recenzije pa napisali kar sami.

V ogromni večini revij je postopek objave člankov ustaljen. Avtorji uredniku pošljejo rokopis članka skupaj s spremnim pismom, v katerem morajo predstaviti pomembnost in vpliv dela ter navesti nekaj potencialnih recenzentov, ki bi lahko pregledali rokopis (peer review). Nenapisano (ponekod pa kar napisano) pravilo je, da recenzentje ne smejo...

Slo-Tech - Posledice objavljenih in kasneje umaknjenih člankov o novem načinu priprave matičnih celic, za katera se je izkazalo, da sta prevari, so obsežne. Umik člankov je bil še najmanjša nevšečnost, saj so se Japonci odločili kar reorganizirati celoten Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB) v RIKEN-u, kjer je potekala glavnina raziskave.

Akademska kariera Haruko Obokata, ki je bila prva avtorica člankov in je potvarjala podatke v njiju, je več ali manj zaključena. Zaključena pa je tudi življenjska zgodba 52-letnega Yoshikija Sasaija, ki je minuli mesec storil samomor. Sasai je bil soavtor spornih člankov, in sicer je bil pri enem celo kontaktna oseba (corresponding author), v CDB-ju pa je...

Science Blog - Letošnja zgodba o revolucionarni metodi za pripravo matičnih celic z izpostavitvijo neugodnim pogojem, ki se je izkazala za veliko prevaro, bo imela resnejši epilog, kot smo pričakovali. Medtem ko so najprej sankcije grozile le avtorici prispevka in mogoče ostalim sodelujočim, bo RIKEN zaprl in reorganiziral celoten oddelek, so sporočili na novinarski konferenci v Tokiu.

RIKEN je največji japonski inštitut za raziskave na področju STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), ki zaposluje več kot 3000 ljudi (to je približno trikrat več kot Inštitut Jožef Stefan) na sedmih lokacijah na Japonskem. Eden izmed oddelkov je tudi Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB), kjer je...

Science Blog - Prva avtorica letošnjih člankov o revolucionarni metodi za pripravo matičnih celic (STAP), na katera je kmalu padla težka senca dvoma, je po pritisku znanstvene skupnosti in svojega delodajalca japonskega inštituta RIKEN, ki je v svoji neodvisni preiskavi pri avtorici ugotovil kršitve znanstvene etike, popustila in dovolila umik člankov.

Spomnimo, da je Haruko Obokata s sodelavci letos objavila dva članka v Nature, kako lahko z neverjetno enostavnim postopkom somatske celice pretvorimo v matične celice. Po njenih navedbah naj bi zadostovala zgolj izpostavitev celic neugodnim pogojem, najlaže kar kislemu mediju. Kmalu je na članka padla senca dvoma, ki se je okrepila, ko rezultatov laboratoriji po svetu niso uspeli reproducirati. Kasneje se je ugotovilo, da...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...

Nature - Berite tudi nadaljevanje: Z letošnjima člankoma o matičnih celicah je nekaj hudo narobe.

Japonski znanstveniki so odkrili revolucionarno metodo za pridobivanje matičnih celic iz odraslih celic, o čemer so ta teden objavili dva članka v Nature. Iz odraslih mišjih celic so z gojenjem v neprijaznem okolju dobili matične celice, ki so se bile v zarodku sposobne razviti v vsa različna tkiva.

Kratka osvežitev biologije. Vse človeške celice (razen odraslih rdečih krvničk, ki izgubijo jedro) nosijo enak dedni zapis v obliki DNK. Toda odvisno od lokalnih potreb so se celice razvile v različna tkiva, tako da so v vsaki vrsti celic aktivni drugi geni. Matične celice so nediferencirane celice, ki...

Ars Technica - Napake se dogajajo in niti znanost ni imuna nanje. Običajno jih znanstveniki odkrijejo sami ali pa so metodološke nedoslednosti odkrite pri pregledu člankov pred objavo (peer review). Kadar se oporečen članek vseeno izmuzne skozi pregled, ga znanstveniki ob odkritju napak umaknejo. To se je dogajalo, a precej redko. Dosti bolj problematični pa so umiki člankov, za katere je bilo ugotovljeno poneverjanje podatkov in druge oblike znanstvenega goljufanja. In prav njihovo število se je od leta 1975 podeseterilo,