Iskanje težkih elementov poteka tako, da tarčo iz že zelo težkih, a sorazmerno stabilnih elementov (z razpolovnim časom vsaj nekaj dni), bombardirajo z lažjimi elementi. Element 117, ki ima za zdaj še sistematično ime ununseptij, so tako v Dubni kakor v Darmstadtu pripravili z bombardiranjem tarče iz berkelija (vrstno število 97) z atomi kalcija. Berkelij so pripravili v Nacionalnem laboratoriju Oak Ridge (ORNL) v ZDA, kjer so ga proizvedli z nevtronskim obsevanjem. Približno 13 miligramov tega elementa (z razpolovnim časom 330 dni) so po čiščenju poslali v Nemčijo, kjer so iz njega izdelali tarčo, ki so jo v Darmstadtu uspešno bombardirali.
Razpolovni čas elementa 117 znaša nekaj deset milisekund (negotovost meritve je še visoka), ker je za atomske razmere več kot dovolj, da lahko skupek protonov in nevtronov razglasimo za jedro in ne kak eksotičen adukt, za temeljitejše raziskovanje in karakterizacijo pa zelo malo. Da so dejansko pridobili element 117, so dokazali z merjenjem njegovih hčerinskih izotopov, ki so nastali po radioaktivnem razpadu. O njegovem kemizmu vemo bolj malo. Sodi v skupino halogenov, a ni jasno, ali se vede njim podobno.
To še ne pomeni, da je dobil periodni sistem novega člana. Kriterij za uvrstitev v periodni sistem so se od časa Mendeljejeva precej zaostrili. Roko nad njim drži IUPAC. Po pravilih iz leta 1992 morajo obstoj elementa neodvisno potrditi v več laboratorijih, po možnosti z drugo metodo, hkrati pa je treba določiti še nekaj osnovnih kemijsko-fizikalnih značilnosti. Šele ko je element potrjen onkraj razumnega dvoma, dobi svoje mesto v periodnem sistemu. Potem pa se prične politična tekma, kdo bo element poimenoval. Nove smernice določajo, da sme ime predlagati laboratorij, ki ga je prvi pripravil, kar je v tem primeru ruska Dubna. V zgodovini se je namreč večkrat zgodilo, da so Američani in Rusi vlekli vsak na svojo stran in elementom dali vsak svoja imena - najdaljši spor je trajal skoraj štirideset let! V zadnjem času je IUPAC pragmatičnejši in elementa 114 in 116 sta dobila imeni flerovij in livermorij, da je bil volk sit in koza cela.
Odkrivanje novih elementov ne služi le znanstvenikom, da si potešijo radovednost, ampak ima tudi praktične aplikacije. Okrog elementa 126 je po kvantnih izračunih otok stabilnost, saj naj bi tam našli za svojo težo nenavadno stabilne elemente zaradi magične zapolnjenosti lupin v jedru. Element 117 je najtežji odkriti element (element 118 je še zelo daleč od česarkoli določljivega); otoku stabilnost se vendarle počasi bližamo.
Uporabna vrednost vsakega znanstvenega dosežka je relativna. Rdeča nit vseh teh dosežkov v znanosti pa je sposobnost propagiranja in pobiranja določenih honorarjev. Tako da je sama uporabnost zelo vprašljiva, razen če se najde kak bogat posameznik ki bo pripravljen plačati za namišljena odkritja, kot že videno v primerih patent-trollinga.
Ne razumem v popolnosti tega stabilnega otoka, vendar je avtor članka lepo linkal na wikipedijo, če te to zanima.
"You may fool all the people some of the time;
you can even fool some of the people all the time;
but you can't fool all of the people all the time."
Znanost je v principu delovanja zelo podobna religijam/veram. Posamezniki, ki se s tem ukvarjajo, to pocnejo za lastne cilje; v primeru vere ker se bolje pocutijo, do bo 100% vse OK ker _nekdo_ pazi na njih, v primeru znanosti pa... ker se bolje pocutijo, ko zadovoljijo svoj firbec.
Institucije, ki pa furajo vero/znanost so pa druga zgodba. Tam se gre pa za politicno moc in dnar.
Odkrivanje novih elementov je pa ravno toliko (ne)pomembno kot vsako drugo znanstveno odkritje. Od enih nimamo (se) nic, brez drugih pa danes vecina nebi znala vec ziveti.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Element 118 je še zelo daleč od česarkoli določljivega? Pa poglejmo: ime: ununoctium (odkrit leta 2002 v Lawrence Livermore National Laboratory), atomska masa: 294 u, atomski polmer 152 pm, kovalentni polmer: 157 pm, gostota: 13,65 g/cm3, vrelišče 76,85 C, tališče: -273,15 C ...
Uporabna vrednost bazične znanosti? Brez odkritji bazične znanosti bi ne bilo niti odkritji aplikativne znanosti.
Bi kdo znal za neumno rajo razložit pri čem nam taki elementi koristijo oz pri čem nam taka odkritja lahko pomagajo? Nek splošni namen so moral imet, ker nekako ne greš delat nekaj kar tako za hec, ampak mora imet vsaj v osnovi nek namen.
Element 118 je še zelo daleč od česarkoli določljivega? Pa poglejmo: ime: ununoctium (odkrit leta 2002 v Lawrence Livermore National Laboratory), atomska masa: 294 u, atomski polmer 152 pm, kovalentni polmer: 157 pm, gostota: 13,65 g/cm3, vrelišče 76,85 C, tališče: -273,15 C ...
Na wiki za vse te podatke piše predicted in extrapolated
Bi kdo znal za neumno rajo razložit pri čem nam taki elementi koristijo oz pri čem nam taka odkritja lahko pomagajo? Nek splošni namen so moral imet, ker nekako ne greš delat nekaj kar tako za hec, ampak mora imet vsaj v osnovi nek namen.
Neumni raji taki elementi niso namenjeni, tako ne za uporabo, kot tudi za razumevanje kaj z njimi sploh.
RejZor: Takole si zamisli: -želeli bi potovati po vesolju z neko kulturno hitrostjo, da se v nekem doglednem času pridemo na cilj -da se to uresniči, rabimo teghologijo x -da se tehnologija x uresniči, rabimo tehnologijo y -da se tehnologija y uresniči, rabimo tehnologijo z . . . in tako naprej. prej ali slej pridemo do neke podtehnologije, ki je na pol razvita, je razvita recimo laserska tehnologija, potrebujemo pa nek element, recimo tale z vrstnim številom 118, kateri ima sposobnost pri obstrelevanju z laserjem določene valovne dolžine izvesti potisk naše spaceship do recimo 70% svetlobne hitrosti,..
upam, da sem na nekem banalnem primeru razložil, definitivno pa boljši odgovor kot stare mame, najbrž :)
Ce eksplicitno ne odgovorim osebam PNG ali PR,..I dont care about your opinion.
V mislih sem imel, če imajo trenutno v razvoju kaj, kjer jim ti elementi pridejo prav (oz kje bi se magari teoretično to lahko koristilo). Verjetno se ne zbudiš en dan in rečeš, danes bomo mal za hec delal element 117 ampak imaš verjetno neko podlago, da se spraviš v take raziskave.
Nisem vprašal komu so namenjeni ampak da nekdo po kmečko nahitro razloži čemu so take raziskave namenjene.
Ne vem kaj ti ni jasno...po kmecko noben se ne ve kaj se da s tem elementom uporabnega narediti. Je pa ta element naslednji korak do tistega popolnega elementa. Mogoce pa bo naslednje leto se kdo spomnil,kaj s tem elementom narediti uporabnega,razen da ga uporabijo za kak poskus pri predmetu kemije v 8.razredu osnovne sole.
Men je čist jasno, sam teb očitno ni. Kako težko je razumet, vprašanje "če je za trenutni dani element iz novice kakšna teoretična ali praktična aplikacija"? Ne sprašujem kaj bi mogoče teoretično bil enkrat čez 300 let, govorim, če je znanstvenikom vsaj približno kaj jasno kje bi potencialno to lahko koristili. To te sprašujem. SPecifika, ne neki na splošno.
Ne, ni. Hepi nau? Kolk bi bilo kej rimljanom jasno kaj počet z led diodam? Še za v glavo vršt so neuporabne.
100% vsega napredka stoji na novih materialih, ki so v 99,99999999% take al drugačne zlitine or mešunge različnih elementov, tu pa tam pa na končne lastnosti zadeve vpliva konkretna "sorta" elementa, ki je dodana. Še za kamnito sekiro ni čisto vseebno iz kakšnega lesa je štil, bol kot so 'eksotični' primeri uporabe, bol so eksotične zahteve za material in več bazičnega znanja mora bit v temeljih izdelave takega materiala.
Takole popisovanje različnih 'stabilnih' atomskih konfiguracij je po eni strani skorajda samo statistika, po drugi pa širi arzenal lego kock iz katerih bomo nekoč morda sestavljali čudeže.
Jaz pa ne vem , zakaj se, če človek postavi vprašanje (neumno ali pametno), mora vsipat vaj 5 osebkov, ki nimajo pametnega oziroma primernega odgovora na vprašanje, pa vseeno odgovorijo, da bi izpadli brihtni. Osebno pozdravljam vsa odkritja v znanosti, slaba ali dobra, koristna ali ne koristna, aplikativna ali zgolj teoretična. Vsak dolar zapravljen za znanost je veliko bolje porabljen, kot financiranje cerkve, politikov,zabavljačev, žogobrcev itd. itd..
AMD FX8120;GB 990FXA-UD3
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
Mene moti predvsem to tekmovanje med laboratoriji in posledično pričkanje, kot tisti v novici omenjeni spor s poimenovanjem... Kar nakazuje na sebične motive. Če bi jim bilo res za znanost, se ne bi tako zelo sekirali glede zaslug.
Mene moti predvsem to tekmovanje med laboratoriji in posledično pričkanje, kot tisti v novici omenjeni spor s poimenovanjem... Kar nakazuje na sebične motive. Če bi jim bilo res za znanost, se ne bi tako zelo sekirali glede zaslug.
tekmovalnost je gonilo napredka. motivacija. zasluge pa pomenijo reference in nadaljno financiranje.
Vsak dolar zapravljen za znanost je veliko bolje porabljen, kot financiranje cerkve, politikov,zabavljačev, žogobrcev itd. itd..
lepo povedano...bi dodal predvsem se vojsko... pa ceprav vojska pripomore precej k napredku...
vsakokrat se rezim komentarjem v stilu, da je to denar vrzen proc
sam bi raje vlozil se vec denarja v znanost (predvsem fiziko in astronomijo pa tudi medicino - z veliko vecjim nadzorom), vec poudarka na mlade inovativne startupe in izumitelje...
Vsak dolar zapravljen za znanost je veliko bolje porabljen, kot financiranje cerkve, politikov,zabavljačev, žogobrcev itd. itd..
lepo povedano...bi dodal predvsem se vojsko... pa ceprav vojska pripomore precej k napredku...
vsakokrat se rezim komentarjem v stilu, da je to denar vrzen proc
sam bi raje vlozil se vec denarja v znanost (predvsem fiziko in astronomijo pa tudi medicino - z veliko vecjim nadzorom), vec poudarka na mlade inovativne startupe in izumitelje...
sej vojska je ponavadi tista, ki stremi k aplikativnosti odkritij.
Za vsako stvar velja in je vedno veljalo: če ti ne poznaš uporabne vrednosti nečesa, bo vedno obstajal nekdo, ki je bo poznal. Morda čez 5 sekund, morda čez 5.000 let.
Bazične raziskave so drage kot žafran, včasih ne dajo nič uporabnega, včasih pa imajo astronomske koristi. Zagotovo je nekdo nekoč vprašal Teslo, zakaj hudiča ustvarja umetne strele - kaj pa bomo imeli od tega.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
.