BBC - Periodni sistem elementov, v katerem so vsi poznani elementi tako lično nanizani v različne bloke (s, d, p, f) po svojih naraščajočih vrstnih številih (torej številu protonov ali elektronov, če hočete), se je v mislih prvemu utrnil Dimitriju Mendelejevu v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj poznane prvine je razvrstil po masah in znanih kemijskih lastnostih. V svoje odkritje je bil tako prepričan, da je pustil nekaj mest celo nezapolnjenih za še neodkrite elemente - pravilno je napovedal obstoj ekasilicija (danes mu pravimo germanij), ekaluminija (galij) in ekabora (skandij) ter celo dobršen del njihovih karakteristik.
Počasi je periodni sistem rastel in dobival vedno bolj zaključeno podobo, ko so odkrivali nove elemente. Sčasoma je bilo področje elementov s stabilnimi izotopi, ki se zaključi pri bizmutu, izčrpano, tako da so vsi težji elementi radioaktivni. Posebne pozornosti so deležni elementi, ki sledijo uranu, in se imenujejo supertežki elementi. Vse so pripravili umetno, spričo svoje radioaktivnosti pa se razen plutonija in neptunija ne pojavljajo na Zemlji. Leta 1940 so pripravili prvega, in sicer je šlo za neptunij. Vse so odkrili trije večji laboratoriji: v ameriškem Berkleyju, ruski Dubni ali nemškem Darmstadtu. Ker so mnoge odkrili neodvisno drugi od drugih, se dolga leta niso mogli zediniti o imenih novih elementov, ki jih tradicionalno sme postaviti odkritelj.
Da nek element postane del družine uradnih elementov v periodnem sistemu, ga mora potrditi vrhovni kemijski organ IUPAC. Prav te dni smo dobili novega člana, saj je IUPAC sprejel odločitev, da se element 112 doda v periodni sistem. Kakšno ime bo dobil, še ni jasno, saj ga bodo izbrali Nemci, ki so ga odkrili. Profesor Sigurd Hofmann iz Darmstadta je s fuzijo cinkovih atomov s svinčevimi v pospeševalniku delcev uspešno sestavil element 112, ki ima jasno zelo kratek razpolovni čas. Kljub temu da so doslej uspeli ustvariti le štiri atome tega eksotičnega elementa, je bilo to dovolj, da so drugi raziskovalci neodvisno potrdili Hofmannovo odkritje. Ta se je medtem že podal na lov za še težjimi elementi. Njegovi ruski kolegi so bojda že našli element 118, sam pa se je osredotočil na element 120.
Where does it end. Sam sem pogruntal biuranium. Ampak je problem dokazat ga. Ker ga že ni, še preden sploh je.
A ma tole sploh kakšno praktično vrednost? Al je vse skup približno tako kot pri lego kockah. Enkrat ko sprobaš vse pa kar mal na X mečeš zadeve skupaj.
Praktične vrednosti zadeva nima (še) nobene. Vprašanje je, če jo bo sploh kdaj. Vendar mogoče jo bo. To so vendarle začetki neke subnano tehnologije, ko ne bo možno zgraditi le vsake molekule, pač pa konstruirati par velikostnih razredov bolj fine strukture. Če seveda bo kdaj. Zaenkrat se kaže, da so vse zgradbe iz protonov in nevtronov, katerih že ni v naravi, skrajno nestabilne reči. Sej mogoče so uporabne pravv tako nestabilne!
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
A ma tole sploh kakšno praktično vrednost? Al je vse skup približno tako kot pri lego kockah. Enkrat ko sprobaš vse pa kar mal na X mečeš zadeve skupaj.
O tem sm pral kr neki cajta nazaj v življenje in tehnika, če se prov spomnem je blo govora o tem da hočjo naredit supertežak element, ki bi bil tako velik da bi bil stabiln. Uporabnost takega elementa pa bi bile neverjetna.
Tole še nima praktične vrednosti, kot je napisal Thomas. Samo je možnost, da obstajajo stabilna in dosti težja jedra, reda velikosti nekaj atomov urana. Samo iskati moramo...
Na to misel me napeljuje dolgoročna stabilnost nevtronskih zvezd, ki so v bistvu eno veliko atomsko jedro.
Ja Azrael... Točno to sem mislil (v prvotnem postu).
Poleg tega me tudi zanima, a obstaja kakšna razlaga v standardnem modelu, zakaj so atomi s sodim številom protonov dosti stabilnejši od onih z lihim številom?
A ma tole sploh kakšno praktično vrednost? Al je vse skup približno tako kot pri lego kockah. Enkrat ko sprobaš vse pa kar mal na X mečeš zadeve skupaj.
Če nič drugega ne, je približno tako uporabno kot iskanje meteorjev (tistih ki ne gredo proti zemlji mislim), lahko jih poimenuješ in potem to ime ostane na veke...
Bolj kot je neka stvar nestabilna, težje jo najdeš v naravi (če sploh) in trenutna uporabnost neke izjemno nestabilne zadeve v današnji tehnologiji limitira proti ničli.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Drugače pa, tudi v navadnih atomih ima gravitacija svojo vlogo. Me prav zanima, če bi jo lahko kako zaznali, to bi bil velik uspeh experimentalne tehnike.
Če bi me nekdo vprašal, kako verjetno je, da odkrijemo planet v sosednji galaksiji, bi rekel da je to ene milijardokrat težje, kot ga odkriti par sto svetlobnih let daleč, kar smo ga največ. Se pavi, zelo težko.
Vseeno, odkrili so planet v Andromedini galaksiji, baje. Še milijone ali milijarde krat medlejšo reč od teh, ki smo jih zasledili pri bližnjih zvezdah. Zanimivo!
