vir: MarketWatch.com
Pravih rešitev ta hip še ni. Edina zakonodaja na tem področju ureja prevzem računov na socialnih omrežjih oz. popularnih spletnih storitvah, kar npr. Facebook in Google že nekaj časa podpirata. Spletne knjižnice medijskih vsebin še ne. Kupljene vsebine niso zares "kupljene", ampak uporabnik zgolj dobi "dovoljenje za uporabo", ki seveda "ni prenosljivo". Tudi izposoja je možna zgolj izjemoma, npr. na Kindlu, a le če to dovoli založnik in če se ne dogaja preveč pogosto, ker sicer avtorjem dobesedno (ok, v prenesenem pomenu) raznese glave.
Edina praktična možnost ta hip je poznavanje gesla (oziroma zmožnosti za njegovo ponastavitev), prijava, prenos knjižnic na lokalni disk, njihovo izluščenje iz kolekcij, ter nato ročno deljenje vnaprej. To zavoljo dobrega DRM včasih pač ne pride v poštev, npr. ne s Steam računom, čeprav - kar vam ni ušlo tudi na forumu - že obstaja praksa sodišča EU v drugo smer. Zakone bo tako treba še prilagoditi, to pa bo tudi odlična priložnost za ponovni razmislek o ureditvi DRM-ja ali vsaj širših izjem v avtorsko pravico.
. Fin. Vege. The end. Kraj. Ni tu več "ponovno".
), a nekaj malega jih je že šlo v večna lovišča (slaba kvaliteta izdelave, razpadel tisti tanki sloj, kjer je zapis). Če bom živel še nekaj časa (hope so 
), bo verjetno veliko mojih CD-jev počasi tam. Tako da je v osnovi skoraj vseeno, fizični nosilci ali Amazon/Itunes, v vsakem primeru je sranje. Sploh crkujejo CD-ji, proizvedeni v začetku njihove ere.